Vstopna stranVsebinaArhiv

10 izjemnih mačk

Besedilo: Allyson Shaw in Ruth A. Musgrave
Fotografije: Action Sports Photography / Shutterstock (mačka−alarm);  Orangegroup / Shutterstock (bela mačka)

Ti je črna mačka prekrižala pot? Mogoče imaš danes srečo! Ljubitelji mačk vedo, da lahko vsaka mačka pomeni kaj dobrega, na primer ugodje in družbo. Prav zato ljudje živijo z njimi že tisočletja in jih obožujejo še danes. Preberi zgodbe desetih mačk, ki dokazujejo, da so to zares čudovite živali!

image

Alarm na štirih nogah
Mačka: Luna
Kraj: Chester, ameriška zvezna država Južna Karolina
Približno ob štirih zjutraj je Emily Chappell-Root začutila, da jo mačka Luna praska, dreza z nogami in grizlja v stopala. Emily je mislila, da ji hoče ljubljenka pokazati kunca, ki ga prinesla domov, zato je šla z njo na hodnik. Tam pa ni videla kunca, temveč plamene, ki so se širili iz kuhinje. Po Lunini zaslugi je imela čas rešiti iz hiše vseh šest otrok in druge hišne ljubljenčke. “Pravijo, da črne mačke prinašajo nesrečo,” ugotavlja Chappell-Rootova. “Toda to, da smo v svoj dom sprejeli Luno, je naši družini prineslo nepopisno srečo.”

Mačji detektivimage
Mačka: Snowball (Kepa)
Kraj: Otok princa Edvarda, Kanada
Snowball je pomagal razvozlati zločin − hud zločin. Policija je našla suknjič, na katerem so bili krvavi madeži in bele dlake. Pregledali so Snowballovo DNK, ki je v celicah v dlaki. Vsak posameznik ima drugačno DNK, zato so znanstveniki za trdno vedeli, da je dlaka Snowballova. Policija je ugotovila, da je zločin zagrešil Snowballov lastnik. Snowball je nekaj posebnega, saj se je prvič v zgodovini zgodilo, da so storilca obsodili na podlagi mačje DNK.

Kako ti je ime?
Mačka: Nadjem
Kraj: Egipt
Starodavni Egipčani so mačke oboževali. Tako zelo radi so jih imeli, da so jih tudi mumificirali. Poimenovali pa jih niso. V grobnicah so imena psov, mačkam pa so preprosto pravili “miu”, kar je pomenilo “tisti, ki mijavka”. Neki lastnik mačke je prekinil tradicijo in svojega štirinožnega prijatelja poimenoval Nadjem, kar je pomenilo “prijetni”. Ime so našli zapisano v lastnikovi grobnici. Nadjem je prva mačka, ki je dobila ime.

Še več mačjih zgodb preberi v novembrski številki NG Juniorja.

 


Skrivnosti zgodovine

Besedilo: Kitson Jazynka
Fotografije: Popperfoto / Getty Images (sledi stopal);  Khaled Desouki / Afp / Getty Images (Neznanec E)

Skrivnost: Ali jeti obstaja?

Beseda “jeti” v tibetanskem jeziku pomeni “majhna, človeku podobna žival”. Legenda pravi, da so jetiji kosmati (in nič kaj ljubki) orjaki, ki so videti kot mešanci med človekom in medvedom. Ljudje še dandanes poročajo, da so skrivnostno bitje videli v azijskem gorovju Himalaja. Kosmatinec naj bi bil visok skoraj dva metra in pol in naj bi tehtal približno 120 kilogramov, mastil pa naj bi se s kozami. Že več stoletij razpravljamo o tem, ali je to človek, pravljično bitje ali medved.

image Neki pohodnik v Himalaji je leta 1986 fotografiral nekaj, kar naj bi bil jeti v snegu. Drugi »verniki« so pregledovali vzorce kože in dlake v upanju, da bi dokazali, da jeti obstaja. Nekdo je celo našel prst, ki naj bi bil po njegovem mnenju jetijev!

Doslej nimamo dokazov, da jeti obstaja. Izsledki raziskav so pokazali, da je bila koža kozja, dlaka pa medvedja. Izkazalo se je, da je na fotografiji iz leta 1986 samo skala nenavadne oblike. In “jetijev prst”? Dokazali so, da je človeški. (Toda to je že druga skrivnost!) Nekateri znanstveniki mislijo, da ljudje vidijo tibetanskega rjavega medveda, ki hodi po zadnjih nogah, in mislijo, da je jeti.

Skrivnost: Zakaj starodavna mumija stoka?

Leta 1886 je direktor egipčanske službe za zgodovinske najdbe odstranjeval ovoje z ene od 40 mumij, ki so jih našli v Dolini kraljev. Koža se mu je naježila. Mumija je bila videti, kot bi stokala od bolečine. Imela je odprta usta, mižala je, nosnice pa so bile široke. Kdo je bil to? In zakaj je stokal?

imageZdravnik, ki je mumijo pregledal, jo je nazadnje poimenoval Neznanec E (Unknown Man E). Po obliki želodca je sklepal, da je bil človek morda zastrupljen. Neznanca E so mumificirali, ne da bi ga poimenovali, kar je nenavadno. Starodavni Egipčani so namreč verjeli, da mumija brez imena ne more vstopiti v srečno posmrtno življenje.

Ljudje, ki so jih mumificirali, so bili običajno veljaki. Verjetno je bil tudi Neznanec E pomemben član skupnosti. Večina strokovnjakov sklepa, da so ga kaznovali, ker je zagrešil zločin. Toda kaj naj bi storil?

Leta 2008 je skupina znanstvenikov preučevala mumijo z računalniško tomografijo in rentgenskimi žarki, da bi ugotovila, kdo je bil ta človek. Izsledke so primerjali s staroegipčanskimi zapisi na papirusu in ugotovili, da bi bil pokojnik lahko princ Pentever.

Leta 1155 pr. n. št. je skoval zaroto proti svojemu očetu faraonu Ramzesu III. Ker je bil iz kraljeve družine, so mu morda dovolili popiti strup, namesto da bi ga usmrtili. Nekateri znanstveniki trdijo, da truplo ni Penteverjevo. Raziskovalci še naprej iščejo sledi in skušajo razvozlati skrivnost mumije.

Še več skrivnosti najdeš v novembrski številki National Geographic Juniorja.

 


30 norih dejstev o plenilcih

Besedilo: Christina Wilsdon
Fotografije: Eric Isselee / Shutterstock (šimpanz); Markgoddard / Istock / Getty Images (mesojedka)

image

  1. Netopirji oddajo visok glas, potem pa poslušajo, kako se zvočni valovi odbijejo od žuželke. Tako ugotovijo, kje je plen.
  2. Anakonde so tako močne, da s stiskom ubijejo tudi velike živali, celo kajmane.
  3. image
  4. Sinji kiti so največji plenilci na svetu − toda jedo le plankton, čisto drobne rake.
  5. Oprijem krempljev rdečerepe kanje, ko zagrabi plen, je 10 krat močnejši od človeškega.
  6. Nekatere mravlje na Filipinih lahko zaprejo spodnjo čeljust s hitrostjo 225 km/h, kar je hitreje, kot lahko ti pomežikneš.
  7. Šimpanzi se polovico dneva hranijo. Občasno plenijo opice in druge majhne sesalce.
  8. Ptičji pajek iz severnega dela Južne Amerike je lahko tako velik kot tvoja dlan.
  9. Krokodili imajo pri vratu žleze solznice, zato jim med prežvekovanjem tečejo solze.
  10. Vrčnice in muholovke se prehranjujejo z majhnimi živalmi, kot so žuželke in žabe.
  11. Morski psi orjaki pogoltnejo plen kar v enem kosu − sploh ne potrebujejo zob.

Še 20 plenilskih dejstev poišči v novembrski številki National Geographic Juniorja.


Rimske geme

Besedilo: Bernarda Županek
Fotografije: Arne Hodalič / zbirka: Muzej in galerije mesta Ljubljane (Dekle z gemo); Igor Dolinar / zbirka Narodni muzej Slovenije (Bonus Eventus); Arne Hodalič / zbirka: Muzej in Galerije Mesta Ljubljane (amorček, dvovprega)

Dragoceni kamni, barviti, redki in prestižni so bili od nekdaj zaželen okras. Z njimi so se krasili tako ženske kot moški v različnih obdobjih zgodovine.

image

Že vsaj 6000 let nazaj, najprej v Mezopotamiji, so začeli v dragulje vrezovati podobe. Na prostor današnje Slovenije so geme prišle pred približno 2000 leti skupaj z Rimljani. Pri njih so bile zelo priljubljene.

Bonus Eventus#fant #sreča #uspeh
Upodobljen je mladenič po imenu Bonus Eventus, kar dobesedno pomeni »dober izid«. Bonus Eventus je sprva pri Rimljanih, narodu kmetovalcev, svojo božansko roko držal nad kmetijstvom. Kasneje je bil simbol uspeha. Na gemi v eni roki drži košaro s sadjem, v drugi vejo. Spodaj je rog izobilja, napolnjen z neusahljivo zalogo hrane: sadja, žita, zelenjave in oreščkov. Kaj je hotel povedati lastnik? »Dobro mi gre«, »V življenju mi je uspelo«, »Posel cveti«?

Amor#ljubezen#živali
Gola krilata dečka – amorčka, pri igri z medvedom. Amor (»ljubezen«) je bil sin boginje ljubezni Venere in boga vojne Marsa. Ker je ljubezen spremenljiva in nestalna, ima Amor krila. Njegova simbola sta puščica in bakla – ker ljubezen rani kot puščica in vžge srce kot ogenj.


#šport#oboževalec#umetnina
Boginja Viktorija vodi dvovprego. Boginja zmage je imela krila, zaradi katerih še danes rečemo, da je zmagovalec tekme pritekel v cilj »na krilih zmage«. Dirke z dvo- in štirivpregami so bile v rimskem času priljubljen šport, pri katerem so se pobirale visoke stave. Voznike so, kot slavne gladiatorje, pogosto nadlegovale oboževalke. Morda je bila ena izmed njih tudi lastnica prstana.

dvovprega

Še več o rimskih gemah lahko prebereš v novembrski številki National Geographic Juniorja.

Odgovori na nagrado vprašanje!

Dobro si oglej fotografije v članku, nato pa odgovori na nagradno vprašanje.

Kaj je upodobljeno na svetlomodri gemi, vdelani v železni prstan iz Mestnega muzeja Ljubljana?


Odgovor pošlji do 15. novembra 2018 na naslov National Geographic Junior, Stegne 9b, 1000 Ljubljana. Ne pozabi priložiti dovoljenja za sodelovanje za letošnje šolsko leto, ki ga najdeš v vsaki reviji, ali tukaj.

Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence/nagrajenke, ki bodo prejeli družinske vstopnice za obisk nove stalne razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto. v Mestnem muzeju Ljubljana. Na razstavi si bodo lahko ogledali tudi zbirko rimskih gem, ki pričajo o življenju bogatih v času Emone.

 


Mačje ustvarjalnice

Izdelki in besedilo: Rada Kos
Fotografije: Tadej Maligoj

Potrebujemo:
image

  • torbo ali vrečo iz blaga
  • škarje
  • sukanec in šivanke
  • šivalni stroj
  • polnilo
  • usnjeno vrvico
  • lesene kroglice
  • prejo za šivanje
  • univerzalno lepilo
  • gibljive oči
  • blago za glavo
  • bucike

Na papir narišemo kroj glave mačkona in ga izrežemo. Položimo ga na dva poravnana kosa blaga, ga pripnemo z bucikami in obrežemo 1 cm od kroja. Izrezano mačjo glavo sešijemo z notranje strani. Na spodnji strani pustimo odprtino. Glavo obrnemo in jo napolnimo s polnilom (slika1).

Robove ob odprtini obrnemo navznoter, odprtino spnemo z bucikami in zašijemo (slika 2).

image S prejo za šivanje izvezemo smrček, usta in brke (slika 3).

Z univerzalnim lepilom prilepimo gibljive oči.

Za noge odrežemo 2 vrvici dolžine 45 cm. Na začetku vsake naredimo debel vozel. Najprej nanizamo eno veliko in deset manjših lesenih kroglic. Z žebljem naredimo skozi blago v vogalu torbice luknjico. Skoznjo potisnemo vrvico. Potem nanizamo deset manjših in eno veliko kroglico ter zavozlamo (slika 4).

Tako nastaneta nogi. Ponovimo na drugem vogalu. Glavo prišijemo ročno na sprednji zgornji del torbice.

Ko mačke predejo

Iz papirnatega tulca in kartona si naredi svojega mačkona.

Potrebuješ:

  • tulec toaletnega papirja
  • črno akrilno barvo ali tempero
  • čopič
  • trši črn karton
  • koščke zelenega, rumenega in rdečega papirja
  • škarje
  • lepilo
  • belo barvico

image
Tulec toaletnega papirja pobarvaš s črno barvo. Iz črnega kartona izrežeš glavo, tačke, rep in vrat. Na glavo prilepiš oči in smrček ter vrat.

Na tačke z belo barvico narišeš krempeljce. Tačke prilepiš na tulec.  Glavo in rep pritrdiš v tulec tako, da ju potisneš v zareze, ki si jih naredil na obeh koncih tulca. Če ne stojita tako, kot si si zamislil, ju pač prilepi.

 


Razkrite fotografske skrivnosti

Besedilo: Scott Elder
Fotografiji: Suzi Eszterhas / Minden Pictures (orangutana); © Birgitte Wilms / Minden Pictures (klovnska ribica)

image
Riba manekenka
Fotografinja: Birgitte Wilms
Žival: klovnska ribica
Kraj: pri obali Papue Nove Gvineje

“Klovnske ribice so hitre. Neprestano švigajo sem ter tja po svojem domovanju, ki pa je prav tako žival − vetrnica. Vetrnica nudi ribi domovanje, riba pa jo v zameno varuje pred plenilci, torej drugimi ribami. Vsiljivce grize in se vanje zaletava ... To pa počne tudi fotografinjam, kot sem jaz. Vse klovnske ribice, ki sem jih dotlej skušala fotografirati, so bile zame prehitre. Vsakič sem zamudila za delček sekunde in posnela samo rep ali pa niti tega ne. Zato sem se morala znajti. Pritajila sem se na dno oceana, da me ne bi odnašal tok, in potrpežljivo čakala. Klovnske ribice branijo dom z vsemi močmi, če se mu približaš. Zato sem pritrdila fotoaparat na prostor, kjer naj bi se riba pojavila. Čakala sem, da bo šla iskat hrano. Ko sem posnela fotografijo in ujela celo pogled klovnske ribice, sem bila presrečna!”


Drži se!
imageFotografinja: Suzi Eszterhas
Žival: orangutan
Kraj: narodni park Gunung Leuser, Indonezija

“Da bi naredila ta posnetek, sem morala izvedeti, kje in kdaj je treba čakati. Zato sem se morala o orangutanih veliko naučiti. Samici in mladiču sem sledila po gozdu teden dni. Ko smo se družili, sem izvedela, kakšne navade in značaja imata. Vsaka žival je drugačna, tako kot ljudje. Samica in mladič sta vsak dan jedla sadje v drevesnih krošnjah, potem pa je samica odnesla mladiča bliže tlom, da se je lahko igral. Tokrat pa se malček ni obešal na veje, temveč se je oprijel materine dlake! Mama verjetno ni bila vesela, slika pa je očarljiva.”


Še več zgodb najdeš v oktobrski številki National Geographic Juniorja.


Skrivne šifre

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografiji: Iakov Kalinin / Shutterstock (Londonski Stolp); Erlo Brown / Shutterstock (pletenje)

image

Metoda: Pomarančni sok
Sporočevalec: John Gerard
Zgodba: John Gerard je bil leta 1597 v londonskem stolpu, kamor ga je dala zapreti kraljica Elizabeta I. Stražnika je prosil, naj mu dovoli poslati pisma. Pisal je z ogljem, toda na isti list papirja je napisal še eno sporočilo s sokom pomaranče. Slednjega vidiš samo, ko se posuši in se papir segreje. Z nevidnim črnilom je napisal načrt za lastni pobeg. Splezal je skozi okno, spodaj pa ga je čakal čoln in v njem eden njegovih sodelavcev.

Metoda: Vohunske pletenineimage
Sporočevalec: Belgijski vohuni iz prve svetovne vojne
Zgodba: “Starka, ki plete, ni videti nevarna,” pravi Vince Houghton, zgodovinar in kustos mednarodnega muzeja vohunov v Washingtonu, D. C., v ZDA. Zato so člani belgijskega odpora med prvo svetovno vojno (začela se je leta 1914) prosili ženske, ki so živele blizu železniških tirov, naj spremljajo mimovozeče vlake. Tako so dobili podatke o tem, kaj počnejo Nemci. Ženske so spletle na primer izboklino ali oblikovale luknjo. Potem so pletenino predale vojaku, ki jo je dešifriral.

Metoda: Tetovirana glava
Sporočevalec: Histiej iz Mileta
Zgodba: Okoli leta 513 pr. n. št. so iz starodavnega mesta v današnji Turčiji izgnali poglavarja Histieja. Svojim podanikom je hotel posredovati sporočilo: “Uprite se kralju, ki mi je vzel oblast.” Grški zgodovinar Herodot, ki je živel v tistih časih, je zapisal, da je Histiej poklical sužnja, mu pobril glavo in na lasišče vtetoviral sporočilo. Ko so sužnju lasje spet zrastli, je odpotoval v Grčijo z navodili, naj mu pobrijejo glavo. In tako so prejeli sporočilo.

Članek lahko v celoti prebereš v oktobrski številki revije National Geographic Junior.


Pernata banda Šaleških jezer

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Matej Vranič

image

Če za Šaleška jezera še nisi slišal, naj te ne skrbi. Tudi večina odraslih ne ve zanje. Ali pa misli, da je poleg Velenja, največjega mesta v Šaleški dolini, eno samo jezero. A v resnici so kar tri – Škalsko, Velenjsko in Družmirsko. Le redkokdo tudi ve, da jih pred dobrimi stotimi leti še ni bilo. Šaleška jezera namreč niso naravnega izvora. Nastala so zaradi izkopavanja premoga po letu 1875. Ker so se rudniški rovi sesedali, se je začelo površje nad njimi ugrezati. Potoki, ki so prej tekli v reko Pako, so začeli te kotanje zalivati. Tako so postopoma nastala tri jezera. Nekoč v njih ni bilo nobenega življenja. V Šoštanju, nedaleč od Velenja, že dolgo deluje velika termoelektrarna. V njej zgori premog, ki ga nakopljejo v velenjskem premogovniku. Pepel, ki pri tem ostane, so nekoč odlagali kar v jezero. V tako onesnaženi vodi res ni moglo nič preživeti. A onesnaženja so se ljudje naveličali in po vrsti različnih ukrepov je voda v jezerih čista. Na jezerih in njihovi okolici danes živijo mnoge zanimive ptice. Spoznaj jih!

image

O tej pernati druščini je Matej Vranič, ki je tudi avtor vseh fotografij v tem članku, posnel odličen film z naslovom Ptice jezer, njihova vrnitev.

Pisani lovec na žuželke: čebelar
To živahno obarvano ptico, ki se najraje prehranjuje s čebelami in drugimi velikimi žuželkami, so včasih v Šaleški dolini opazili le redko. Danes pa tu celo gnezdi. Čebelarji zimo preživijo v afriških savanah, nato pa se vrnejo v Evropo, kjer vzgajajo svoje mladiče. Par čebelarjev si v mehke naravne stene skoplje rov, kjer gnezdi. Taka stena je nastala v soteski potoka Velunja, ki teče v Družmirsko jezero. Hudourniške vode so v zadnjih letih sotesko zelo poglobile. Tu že več let gnezdi par čebelarjev. So zelo spretni in vzdržljivi letalci. Septembra so nekaj mesecev stari mladiči že pripravljeni za več tisoč kilometrov dolgo pot do prezimovališč v Afriki.

Orel ribič: ribji orel
Ribji orel je ujeda, katere gnezda v Sloveniji ne boste našli, saj pri nas ne gnezdi. Na naših jezerih, rekah in ribnikih pa tudi ob morju se na svojih selitvenih poteh le ustavi. Razlog za to je hrana.

image

Ribji orel je izjemno spreten ribič. S kremplji lovi tik pod gladino plavajoče ribe, nato pa si jih privošči na kakšni drevesni veji. Plen drži s kremplji in z njega z zakrivljenim ostrim kljunom trga kosce mesa. Matej Vranič je tega redkega gosta uspel ujeti v objektiv svojega fotoaparata.

Še več ptic lahko spoznaš v reportaži, objavljeni v oktobrski številki revije National Geographic Junior.


Dokumentarni film: Ptice jezer, njihova vrnitev
Film Mateja Vraniča pripoveduje o pticah, ki danes stalno ali del leta preživijo na Šaleških jezerih in v njihovi okolici. Na odličnih posnetkih lahko občudujemo ptice, ki so predstavljene v tem članku, in še mnoge druge vrste. Njihovo življenje je prikazano v enoletnem obdobju. Od konca zime, ko se začne prebujati življenje, pa do prvega snega in se nekatere odselijo, druge pa pridejo na jezera prezimovat. Spremljamo jih pri njihovih »vsakdanjih opravilih« ‒ iskanju hrane, dvorjenju, spletanju gnezd in skrbi za mladiče, pri pripravah na odhod v toplejše kraje …

Ne zamudi!
Film bo prvič javno prikazan 12. oktobra v Kinu Velenje, vseslovenska premiera pa bo 27. oktobra v Kinodvoru v Ljubljani. V zimskem času bo predvajan še v drugih slovenskih kinih in tudi nekaterih osnovnih šolah.

 


Ustvarjalnice: hotel za žuželke

Izdelki in besedilo: Rada Kos
Fotografije: Tadej Maligoj

Potrebuješ:image

  • lesene deske za hotel
  • žago za rezanje pod kotom
  • brusni papir
  • vrtalni stroj
  • svedre za les
  • lepilo za les
  • žeblje
  • kladivo
  • tanko desko za hrbet
  • prebojno žago
  • okolju prijazno barvo
  • čopič
  • odraslega pomočnika

Na starih vrtovih najdejo žuželke zavetje in mesta za odlaganje jajčec v starih drevesih, štorih ali kupih vej. Novi, urejeni vrtovi takšnih skritih kotičkov (še) nimajo. Nadomestilo za njihovo staro domovanje je lahko skladovnica drv ali pa čisto posebna domovanja, ki jih z malo truda lahko narediš tudi sam. V njih bodo mali pomočniki našli topla zavetja čez zimo in bodo že zgodaj spomladi začeli delati.

Pri izdelavi hišice uporabi naravne materiale. Ogrodje naredi iz lesenih desk. Vmesni prostor zapolni z odpadnim lesnim materialom, vejami, slamo, stebelci trstike, storži ... Če želiš privabiti različne žuželke, naj bodo odprtine različnih velikosti. Hišice potrebujejo še streho, če bodo stale na prostem. Prvi sončni žarki prihodnje pomladi bodo tako prebudili tvoje vrtne pomočnike, ki se bodo nemudoma lotili dela.

Izdelava hotela
Za izdelavo hotela potrebuješ načrt. Nariši ga na papir in naredi seznam, kaj vse potrebuješ.
image
Za izdelavo potrebuješ lesene deske debeline 2 cm. Širine so lahko različne od 6 do 12 cm. V trgovini s hobi materialom naj ti jih narežejo na ustrezne dolžine. Če imaš deske doma, prosi za pomoč odraslega pomočnika. Robove in stranice na odrezanih deskah zbrusi z brusnim papirjem. Deski za stranici prireži za streho na eni strani pod kotom 45°. Po dolžini morata ostati enako dolgi. Debelejšima deskama navrtaj po ožji stranici luknje različnih debelin.

Deske položi na podlago v končno podobo hišice. Posamezne dele zlepi z lepilom za les. Ko se lepilo posuši, zbij deske z žeblji. Deski za streho zlepi pod pravim kotom, nato pa stik utrdi z dvema žebljema. Pribij ju na stanovanjski del hotela. Hotel položi na večjo tanko desko in zunanje robove očrtaj s svinčnikom. Po črtah izreži s prebojno žago. Izrezano desko položi na hrbtno stran hotela in jo pribij. Tako prebivalci hišice ne bodo na prepihu. Zunanje stranice hotela zaščiti pred neugodnim vremenom z okolju prijaznimi barvami. Sobice v hotelu napolni s slamo, votlimi stebli, storži, vejami.

Hotel za žuželke postavi v zavetrje, morda na teraso ali na svoj vrtiček. S časom se bodo v njem naselili mali vrtni pomočniki, ki bodo v kamricah med naravnim materialom našli toplo in varno zavetje.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko časa se razgrajuje plastična vrečka?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.