Vstopna stranVsebinaArhiv

test bon


Neverjetni mačji panda

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografije: Anna Gowthorpe / Pa Images Via Getty Images (na veji); Ehtesham / Shutterstock (panda, ki je); Andrea Izzotti / Shutterstock (panda se skriva)

Mačji panda stopa po veji zimzelenega drevesa. Kot akrobat, ki hodi po drogu, postavlja eno nogo pred drugo. Potem pa ... ups! Pandi spodrsne. Padec s te višine − približno 30 metrov − bi bil lahko usoden. Toda panda se hitro oklene veje z vsemi štirimi nogami in zelo ostrimi kremplji spet ulovi ravnotežje in pot nadaljuje.

image

Mačji pande preživijo na drevesih približno 90 odstotkov življenja, pove Mariel Lally, njihova oskrbnica v Živalskem vrtu Smithsonian v Washingtonu, D. C., v ZDA. Pravzaprav so se življenju na drevesih tako dobro prilagodili, da slovijo kot izjemni akrobati. Preberi, v katerih šestih akrobatskih veščinah so pravi mojstri.

Vgrajeno ravnotežje
Vrvohodec mora znati loviti ravnotežje. Mačji panda pa ne more uporabiti rok, kot jih lahko akrobat. Namesto rok ima rep, ki ga usmeri naravnost navzgor. “Če ga začne zanašati v eno smer, usmeri rep v nasprotno,” razloži Lallyjeva. “Podobno vlogo ima drog, ki ga uporablja vrvohodec.”

image

Vrtljivi gležnji
Treba je na stranišče! Pande splezajo z dreves skoraj samo takrat, ko ... no, ko morajo nekam iti. Po deblu navzdol splezajo z glavo naprej. Kako? Gležnje lahko zasukajo za 180 stopinj − kot bi se tebi zasukala glava tako, da bi bil obraz zadaj. Ker lahko gležnje zasukajo, se s kremplji bolje oprimejo lubja.

Puhasta stopala
Mačji pande si v dežju ne morejo obuti gumijastih škornjev. Na spolzki veji pa je lahko nevarno, če hodiš po njej z mokrimi stopali. Toda mačji panda ima blazinice na podplatih poraščene z dlako, zato mu v dežju ne drsi. (Za primerjavo si oglej blazinice svojega psa ali mačke.)

image

Pande pod krinko
Kako se najlaže izogneš lačnemu snežnemu leopardu? Tako, da te sploh ne opazi! Mali mačji panda še kako izstopa v živalskem vrtu, na smrekah v himalajskih gorah pa se prikrije med rdečkastim mahom in belim lišajem (organizem, podoben rastlinam). Tudi znanstveniki jih zelo težko najdejo.

Še več zanimivosti o mačjih pandah, pa tudi o njihovih nenavadnih pobegih, lahko prebereš v septembrski številki revije National Geographic Junior.


6 izjemnih robotov

Besedilo: Karen De Seve
Fotografija: Toru Yamanaka / AFP / Getty Images

T-HR3
Scenarij: Goreča trinadstropna hiša je zaradi ognjenih zubljev že preveč nevarna, da bi lahko vanjo vstopili gasilci. Zato v akcijo pošljejo robota T-HR3. Po 20 minutah se ta vrne, na varno pa s seboj prinese prestrašeno mačko.
imageKako deluje: Robot se giblje po dveh nogah in oponaša človekovo gibanje. Deluje takole: človek, ki ga upravlja, si na glavo nadene napravo, prek katere vidi, kar »vidi« robot. Upravljalec lahko tako vodi robota tako, da se sam giblje po prostoru, v katerem je, robot pa se giblje natančno tako kot človek.
Kaj to pomeni za nas: Robot bi lahko s človeško pomočjo pomagal ljudem v zdravstvenih organizacijah, na gradbiščih in celo v vesolju. Ljudje, ki so ga oblikovali, upajo, da se bo T-HR3 naučil določene aktivnosti opravljati sam. Nekoč. Hmm … morda hišna opravila?

ROBOT NETOPIR
Scenarij: S sosedom se igrata in vajina žoga pristane na strehi. Takoj vzameš telefon, vtipkaš svojo lokacijo in že čez nekaj sekund se tvoj robot netopir prikaže izza vogala, poleti na streho po žogo in spet smukne v hišo.
Kako deluje: »Droni uporabljajo za pogon hitro vrtljive propelerje, ki so za človeka lahko nevarni,« pravi izumitelj robota Soon-Jo Chung, profesor na kalifornijskem inštitutu za tehnologijo. Toda naš robot, ki so ga navdihnili netopirji, se premika tako, da premika svoja mehka krila iz silikona. Prav tako za razliko od dronov ne potrebuje daljinskega upravljanja, sporočiš mu samo končno destinacijo.
Kaj to pomeni za nas: Poleg tega, da je varnejši od dronov, mu posebna silikonska krila omogočajo boljšo gibljivost. Podobni roboti bi se lahko nekoč podajali v ozke, težko dosegljive predele – na primer za hladilnik, kamor je padel košček sendviča.

Še štiri izjemne in nenavadne robote lahko spoznaš v septembrski številki revije National Geographic Junior.


Nepozabni znanstveni spodrsljaji

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografiji: Petr Klabal / Shutterstock (orangutan); Franco Banfi / Getty Images (kit)

Roka v pomoč
Znanstvenik: Agustin Fuentes
Super poklic: biološki antropolog
Lokacija: Indonezija, država v jugovzhodni Aziji

image

»Neke noči sem se izgubil v džungli. Odločil sem se, da bom zasledoval redko vrsto opice rjavi hulman. Zasledovanje se je zavleklo in trajalo ure in ure, pozabil sem na to, da bi s seboj lahko vzel sodelavca ali vsaj povedal, kam grem. Zgrabila me je panika: prešinilo me je, da bom morda dneve in dneve iskal pot nazaj.
Nenadoma sem zaslišal pokljanje vejic in šumenje listja, nekaj velikega se mi je približevalo. Bil je orangutan, vedel sem, da so te opice lahko napadalne. Bil sem preveč prestrašen, da bi se lahko premaknil, a nenadoma je žival iztegnila roko proti meni. Prepoznal sem jo, bila je samica, ki smo jo nekoč imeli ujeto. Držala me je za roko in me vodila nazaj v kamp, ki je bil le 15 minut stran.
Nazadnje sem svoje področje preučevanja zamenjal. Namesto z redkimi vrstami primatov sem se začel ukvarjati s tistimi, ki so pogosto v stiku z ljudmi. In od tega pripetljaja dalje imam vedno v mislih tudi svojo varnost.«

Čiščenje kakca na palubi
Znanstvenik: Asha de Vos
Super poklic: morski biolog
Lokacija: obala Šrilanke, država v južni Aziji

image»Bila sem na čolnu in fotografirala sinjega kita, ko sem nenadoma opazila, da se na morsko gladino dviga nenavadna opečnato rdeča snov. Nagnila sem se naprej, da bi zajela nenavadno vzorec: bil je kitov kakec! Iztrebki pa so za znanstvenike zelo dragoceni, saj nam veliko povedo o živali, ki ga je izločila, vključno s tem, kaj je jedla.
Ko sem se pomikala po palubi, da bi vzorec pospravila v poseben kozarec, je čoln zadel val. Iztrebki so se razpršili po mojih rokah, nogah, srajci in kratkih hlačah, celo po obrazu! Čeprav sem se dobro umila, sem zaudarjala še ves dan. K sreči smo vedno pripravljeni na takšne nezgode, zato smo imeli še rezervni kozarec poln kakca za preučevanje.«

Še več zgodb o raziskovalcih National Geographica najdeš v septembrski številki revije National Geographic Junior.


Fotografske zgodbe

Besedilo: Luka Dakskobler
Fotografije: Andrew Obeng (Luka); Luka Dakskobler (ostalo)

imageFotograf Luka Dakskobler z našo revijo sodeluje že 15 let, vse od začetka njenega izhajanja. Pri delu se mu je zgodilo marsikaj zabavnega in nenavadnega: vozil se je v avtu z več tisočimi čebelami, napadel ga je galeb, izgubil se je v neurju, letel s helikopterjem in spoznal deklico, ki se sporazumeva z očmi. Poprosili smo ga, da nam zaupa nekaj zgodb, ki se skrivajo za nastankom njegovih fotografij.

Z Lyro v ledeni Vipavi
Psička Lyra je bila ena najboljših slovenskih tekmovalk v pasjem frizbiju v Evropi. In najbolj pameten pes, kar sem jih kdajkoli srečal! Če namreč si z njo govoril kot s psom, te je le gledala kot bedaka, saj je v resnici razumela cele stavke. Ko sem pripravljal zgodbo o Lyri, sem moral z njo tudi na kopanje v ledeno mrzlo reko Vipavo. Bila je neumorna, jaz pa vedno bolj premražen, a za fotografijo, ki je nastala, sem potrpel tudi to.
image

Pomoč za Barbaro
S pomočjo fotografije sem spoznal veliko izjemnih ljudi. A najbolj izjemna med njimi je zame Barbara. Barbara je deklica s cerebralno paralizo, ki se zna sporazumevati z očmi, saj ne more govoriti. Njena sreča in veselje sta nalezljiva, toda zgodba o njej in njeni družini je žalostna, zato sem jim poskušal pomagati. Zgodbo smo najprej objavili v Juniorju, naposled pa smo prek Televizije Slovenija za njeno družino zbrali več kot 21 tisoč evrov pomoči.
image

Večni izziv: ogenj
Med fotografiranjem prireditev – še posebej festivalov uličnega gledališča –  me komaj še kaj preseneti. A moj največji izziv ostaja ogenj. Svetlost ognja se neprestano spreminja, zato je težko s pravimi nastavitvami fotoaparata ujeti najbolj dramatične trenutke med ognjenimi predstavami. Pogosto moram imeti “popravni izpit”.
image

Želiš sodelovati na 14. imageJuniorjevem natečaju za najfotografijo?

Preberi podrobnejše podatke o pogojih in nagradah.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Mačji panda ali rdeči panda sodi med:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov