Vstopna stranVsebinaArhiv

Pingvini proti mormonom

Besedilo: Julie Beer
Fotografije: Mlorenzenphotography / Getty Images (mormon); © Rhine van Meurs / Minden Pictures (mormoni); David Yarrow Photography / Getty Images (pingvinja družina); Globalp / Getty Images (pingvin)

image

Če ne ločiš mormona in pingvina, kar brez skrbi. Ne moreš ju srečati hkrati. Zakaj ne? Ker se ne zadržujejo v istih krajih. Mormoni živijo severno od ekvatorja, pingvini pa južno (razen galapaških). Pingvina in mormona torej ne moreš videti skupaj nikjer na Zemlji, razen v živalskih vrtovih in akvarijih. Katere ptice imajo boljše ozemlje? Pa poglejmo!

Najboljše ozemlje
Se hočeš igrati z mormoni? Potem pa le vzemi šal in rokavice, saj mormoni obožujejo mraz, kakršen je na Aljaski, Islandiji, v Kanadi in ameriški zvezni državi Maine. imageSicer pa večinoma plavajo v morju, hranijo se z ribami in si čistijo peresa. Na obalo priletijo šele, ko je čas parjenja. V nekaterih filmih je videti, da pingvini živijo na Antarktiki in večinoma racajo po ledu. No, nekateri res. Veličastni cesarski pingvini so vladarji ledene Antarktike. Mogoče se ti zdi, da bi bilo zabavno racati z njimi, ampak pomisli: tam ni nič nenavadnega, če je temperatura zraka kar –40 °C. Toda pingvini imajo tudi druge možnosti. Galapaški pingvini, na primer, ki edini živijo severno od ekvatorja, domujejo na skalnatih obalah Galapaških otokov. Gnezda gradijo v vulkanskih skalah! Če se družiš s pingvini, lahko torej izbiraš: »ogenj« ali led.

Najboljši starši
Če so tvoji starši mormoni ali pingvini, ti ni prav nič hudega. Ena od prednosti je, da ti za zajtrk sploh ni treba vstati. Če si majhen pingvin, ti starši postrežejo tople napol prebavljene ribe. Tako je, hrano, ki sta jo mami in oči že pojedla, potem pa izbljuvala in ti jo nakapljala v usta. imageSlastno, kaj? Mladim mormonom vsak dan mečejo surove ribe. Oglej si, kako vzrejajo svoje mladiče pingvini in kako se svojemu naraščaju posvetijo mormoni, da vidiš, kateri starši prejmejo nagrado. Ko se mormoni pripravljajo na zarod, na skalni pečini izkopljejo več metrov dolg brlog, ki ga obložijo s peresi in travo. Samica izleže eno samo jajce, potem ga s samcem izmenično grejeta. Toda mormoni na jajcu ne sedijo, temveč ga spravijo pod perut in se nanj naslonijo. Ko pride na svet mali mormon, samec in samica izmenično letata na morje, kjer plenita ribe zase in za mladiča. Mormonski pari pogosto ostanejo skupaj vse življenje, torej se vsako leto snidejo na istem kraju, kjer gnezdijo.

Še več zanimovosti in primerjav med pingvini in mormoni najdeš v majski številki National Geographic Juniorja.


Čebele meščanke

Besedilo in fotografije: Luka Dakskobler

image

Od začetkov …

Med prvimi sodobnimi čebelarji je v Ljubljano prinesel panje Franc Petrovčič, uslužbenec Cankarjevega doma. Za čebelarstvo se je navdušil med svetovnim kongresom pred petnajstimi leti. Med opazovanjem čebel sta ga brenčanje in vonj popeljala med spomine iz otroštva in doma je začel čebelariti. Nato pa je izvedel, da čebele domujejo tudi na strehi opere v Parizu in porodila se je ideja.

image

Leta 2008 je na strehi Cankarjevega doma postavil prve štiri panje in čebelam je bil novi dom zelo všeč. Hrane so imele v izobilju, saj v prestolnici raste veliko vrst travnih cvetlic in dreves. Kar 65.000 dreves je registriranih v mestu! Izkazalo se je, da je Ljubljana popolna za mestno čebelarstvo. Čebele so namreč najbolj uspešne pri nabiranju medu, če jim zanj ni treba leteti več kot tri kilometre daleč. “Ljubljana je majhna, čebele letijo približno tri kilometre in že so na Rožniku, v Tivoliju, na Golovcu,” pove gospod Petrovčič.

image

Do danes
Danes na strehi Cankarjevega doma stoji enajst panjev, v njih pa na višku čebelarske sezone, v maju, stanuje vsaj pol milijona čebel. V enajstih panjih na strehi Cankarjevega doma živi enkrat več čebel, kot je prebivalcev Ljubljane! Franc Petrovčič skrbi še za panje v BTC-ju in na strehi podjetja A1. Skupaj z drugimi urbanimi čebelarji pa so medtem ustanovili tudi društvo Urbani čebelar, ki ima 40 članov in ga vodi Gorazd Trušnovec.

image

Tudi on se je za čebelarstvo navdušil zaradi vonja po propolisu in vosku, ki ga je spomnil na otroštvo. Svoje začetno znanje je nabiral pri Francu Petrovčiču. Pred osmimi leti je začel čebelariti na balkonu bloka za Bežigradom, danes pa skrbi za kar 50 panjev na petnajstih lokacijah v mestu!


Medene sladice

Besedilo: Irena Tomažin
Fotografije: Irena Tomažin (medeni mafini); Urška Intihar (medene lizike)

image
Ob vetrovnem sprehodu na Rožnik razmišljam o toplem čaju z medom, jutranja bela kava in prepečenec z medom pa mi prikliče spomine na otroštvo in počitnice pri babici. A pri tem se medena domišljija ne konča. Zate smo pripravili nekaj preprostih in slastnih idej za medeno ustvarjanje. Če imaš rad prekmursko gibanico, ti bodo gotovo všeč medeni mafini z makom. Za pravo medeno doživetje pa preizkusi čisto prave in zdrave medene lizike!

Medeni makfini
image
200 g pirine ali kamutove moke
50 g mletega maka
50 g kokosovega sladkorja
50 g jabolčne čežane
200 ml riževega napitka
50 g sončničnega ali sezamovega olja
2 žlički eko pecilnega praška
1/4 žličke mlete vanilje
1/2 žličke mletega cimeta
2 žlici smrekovega medu

Čisto preprosto zamesiš in spečeš.

  1. V večji skledi najprej odmeriš in pomešaš suhe sestavine: moko, mleti mak, kokosov sladkor, pecilni prašek, cimet in vaniljo.
  2. V merilni posodi zmešaš rižev napitek in 2 žlici medu. Rižev napitek lahko pred tem rahlo segreješ, da lažje zmešaš obe sestavini. Nato napitek preliješ v posodo s suhimi sestavinami, dodaš še olje in jabolčno čežano (slednje lahko tudi izpustiš), ter vse skupaj dobro premešaš.
  3. Pečico segreješ na 180 stopinj Celzija. Medtem modelčke za mafine premažeš z oljem in vanje nadevaš maso. Pečeš v pečici okoli 25 do 30 minut (odvisno od velikosti modelčkov).
  4. Pečene in ohlajene mafine okrasiš s kepico domače skute in rezino jabolka, ali pa se poigraš z marcipanovimi čebelicami. Marcipan lahko sam narediš tako, da zmešaš 5 žlic mandljeve moke ali mletih mandljev z 1 žličko medu, maso dobro pregneteš s prsti in počakaš, da se strdi v hladilniku.

Medene lizike
po receptu čebelarke Urške Intihar

image

  1. Med ob mešanju počasi segrevaš v posodi nad vodno paro. Po približno 6–8 minutah segrevanja kaneš 1 kapljico medu v hladno vodo in tako preveriš, če je ta dovolj segret. Če se med v trenutku strdi, je že pripravljen, v nasprotnem primeru pa ga segrevaš še kakšno minuto dlje.
  2. Med nato za nekaj minut odstaviš s kuhališča, vliješ v modelčke za lizike ali počasi zlivaš na peki papir. Ko je med že skoraj strjen, vanj vstaviš palčke.
  3. Lizike lahko posuješ s cvetnim prahom, cimetom ali zdrobljenimi žajbljevimi lističi.
  4. Ko so dovolj trdne, jih previdno odstraniš s papirja oziroma iz modelčkov ter se z njimi posladkaš, ali pa jih zaviješ v celofan in shraniš v hladilniku za pozneje.

Še več medenih receptov najdeš v majski številki revije National Geographic Junior.


Ustvarjalnice: Oznake gredic

Izdelki in besedilo: Rada Kos
Fotografije: Tadej Maligoj

image

Spomladi so vrtna dela na vrhuncu: pospravljamo po dolgi zimi, prekopavamo zemljo, rahljamo gredice, grabimo, sejemo, sadimo. Komaj čakamo, da pokukajo iz zemlje prve rastlinice. Ker imamo ves čas toliko raznovrstnega dela, se pogosto zgodi, da že naslednji dan pozabimo, kam in kaj smo prejšnji dan sejali. Zato takoj, ko poseješ, označi gredice. Preproste oznake lahko kupimo v vrtnih centrih. Bolj zabavne, s pridihom lastne domišljije, pa ustvarimo sami.

Zelenjavčki
Iz deščic zelenjavnih zabojčkov.
Zabojčke razstavimo na deščice. Za oblikovanje in rezanje uporabimo stare škarje ali olfa nož, s katerim režemo deščice ob ravnilu. Rob in površino zgladimo z brusnim papirjem.
Na deščice s svinčnikom narišemo vzorec. Za barvanje uporabimo akrilne barve. Ker je les bolj grob, pomočimo čopič med barvanjem v vodo, da barvo lažje razmažemo.
Posušimo. Da deščice in barve lahko kljubujejo vremenskim nevšečnostim, jih zaščitimo s prozornim lakom za les.

Zeliščne kuhalnice
image Za tovrstno označevanje gredic uporabimo stare kuhalnice. Nanje s svinčnikom narišemo vzorec. Za barvanje uporabimo akrilne barve. Poslikave očrtamo s tankim črnim flomastrom in jih zaščitimo s prozornim lakom za les.

Odtisnjena zelišča
Na zraku sušečo maso pregnetemo in jo razvaljamo na pol centimetra debelo. imageZ nožem ali modelirko izrežemo želeno obliko. Robove pogladimo. Na razvaljano maso položimo zelišče in ga z valjarjem vtisnemo v maso. Zelišče odstranimo. S palčko ali slamico naredimo na vrhu luknjico. Posušimo. Akrilne barve razredčimo z vodo. Barve nanesemo s čopičem na posušeno ploščico. Počakamo nekaj trenutkov, potem pa barve obrišemo z mokro krpo. Oblika zelišča postane tako bolj vidna, saj ostane večina barve v globini odtisa. Posušene ploščice zaščitimo s prozornim lakom za les. Skozi luknjico napeljemo rafijo, s katero zavežemo oznako na leseno palčko.

Še več predlogov najdeš v majski številki revije National Geographic Junior.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Mačji panda ali rdeči panda sodi med:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov