Vstopna stranVsebinaArhiv

20 očarljivih živali

Fotografije: Shin Yoshino / Minden Pictures (slon); © Clause Meyer / Minden Pictures (lenivec); © Christophe Lehenaff / Alamy (mačka); © Suzi Eszterhas / Minden Pictures (orangutan)

Spoznaj živali, ki jih boš zagotovo vzljubil. Nekatere so prav nenavadne!


Afriški slon
Tem slonom se spravi izpod nog! Že ob rojstvu tehtajo okrog 90 kilogramov; ko odrastejo, imajo lahko več kot sedem ton. imageNajtežji kopenski sesalci imajo tudi velik apetit, saj lahko pojedo več kot 130 kilogramov trav, sadja in listja na dan.

Dvoprsti lenivecimage
Razmršeni drevesni prebivalci spijo do 20 ur na dan, pa tudi ko so budni, se komaj kaj premikajo. Taki lenuhi so, da jim na dlaki uspevajo alge. Nekateri znanstveniki mislijo, da so lenivci zaradi počasnih gibov bolj neopazni za plenilce. Tudi alge so koristne − lenivci se zaradi zelenih odtenkov laže prikrijejo v drevju, kjer živijo.




Saharska mačka
Ta redka mačka živi v divjini severne Afrike in jugozahodne ter osrednje Azije. Zaradi dlake peščene barve se prikriva v okolici, hkrati pa ji zrak, ujet med dlake, omogoča, da ji je ponoči toplo in podnevi prijetno hladno, saj svetla barva odbija svetlobo.
image
Po zaslugi izvrstnega sluha lažje prestreže puščavske poslastice, na primer puščavske miši, plazilce in žuželke. Prehranjuje se tudi s kačami, tako da jih najprej udari po glavi in ugrizne v vrat, preden jih požre.

Orangutanimage
Ta mali orangutan je mogoče odkril bistvo življenja na drevesih: to je visenje! Orangutani preživijo do 95 odstotkov časa visoko v drevju indonezijskih otokov Bornea in Sumatre. Spijo, jedo in igrajo se v višinskih gnezdih, ki so dovolj velika, da bi se v njih lahko zleknil 10-letni otrok.






Še več zanimivih živali lahko spoznaš v marčni številki revije National Geographic Junior.


Makro raziskave, mega odkritja

Besedilo: Žiga X. Gombač
Fotografije: Katja Bidovec (velika slika); Tomaž Lauko / Narodni Muzej Slovenije (lobanja); U. Wittwer Backofen (sliki)

image
Pozor, pozor, zgodil se je umor!

Bilo je devetega novembra daljnega leta 1456. Na beograjski trdnjavi je skupina ogrskih plemičev pod vodstvom Ladislava Hunjadija zvijačno osamila grofa Ulrika II. Celjskega. Najprej so ga napadli z grobimi besedami, nato pa izvlekli meče in bodala. Čeprav naj bi se Ulrik pogumno spopadel z zarotniki, so ga ti kmalu obvladali, ga ubili in mu odsekali glavo. Ja, tudi tako so se urejali spori med plemstvom v srednjem veku.

Omenjeni dogodek je usodno vplival na rodbino grofov Celjskih. Ulrik do svoje smrti ni imel moškega potomca, kar je pomenilo konec pomembne in vplivne družine grofov Celjskih. Kot je bilo značilno za srednji vek, so se Ulrikove bogate zapuščine in številnih posesti polastili njegovi najhujši tekmeci, predvsem Habsburžani. Pomembna štajerska rodbina, ki je slovenski zgodovini dala močan pečat, pa je skoraj izginila iz spomina.

Tako je bil videti zadnji celjski grof

K sreči se to ni zgodilo in Slovenci smo ohranili spomin na eno naših pomembnejših in opaznejših zgodovinskih osebnosti. Ta spomin je pred leti dobil čisto pravo upodobitev, in sicer portret zadnjega grofa Celjskega. Pot do omenjenega portreta je bila težka in o njej bi lahko napisali celo knjigo. Lahko bi rekli, da je trajala več kot 550 let, saj se je začela na tisti dan, ko so umorili Ulrika II.

Njegovih posmrtnih ostankov niso prepustili beograjskim krokarjem in psom, temveč so jih prepeljali v Celje, kjer so zadnjega grofa Celjskega pokopali v tamkajšnji minoritski cerkvi. Za njim so ostali redki zapisi in noben verodostojen portret. Na vprašanje, kakšen je bil videti poslednji celjski grof, je bilo treba počakati dolga, dolga leta. Oziroma toliko časa, da se je razvila znanost in njene panoge, ki so zmožne podajati odgovore na skrita, a pomembna zgodovinska vprašanja. Kako do takšnih odgovorov, ki razkrivajo skoraj pozabljena ozadja in slikovite zgodovinske utrinke, nam razkriva zanimiva in aktualna razstava Preteklost pod mikroskopom. V teh dneh je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

image
1: Lobanja Ulrika II. Celjskega

2: Vmesna stopnja forenzične rekonstrukcije

3: Končna dvodimenzionalna rekonstrukcija Ulrikovega obraza, usklajena s podatki iz pisnih virov.


»Razstava je namenjena vsem, ki so radovedni in jih zanimajo nevsakdanje teme,« pravi dr. Mateja Kos, ena izmed soavtoric razstave. »Tudi tistim, ki se znanosti malo bojijo, ker jim je tuja in imajo občutek, da teh stvari ne razumejo. Namenjena je tudi mladim, saj si želimo, da bi koga navdušili za naravoslovje in tehniko.«

Dolga pot do razkritja

Ravno tesno sodelovanje družboslovnih in naravoslovnih ved je pripeljalo do končnega razkritja podobe Ulrika Celjskega. Danes je povsem jasno, da je bila za uspešno razkritje njegove podobe ključna njegova lobanja. Slednjo hranijo v Pokrajinskem muzeju v Celju, pod drobnogled pa so jo vzeli domači in tuji znanstveniki različnih področij. Tako obsežen in občutljiv projekt je združil sodelovanje zgodovinarjev, arheologov, forenzikov, antropologov, zdravnikov in celo kriminalistov. Lobanjo so skrbno fotografirali na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, posnetke pa so poslali na Inštitut za antropologijo Univerze v Freiburgu v Nemčijo. Tam so s pomočjo svojih bogatih izkušenj in različnih pristopov izdelali končni portret, ki ni povsem verodostojen, vseeno pa je dovolj natančen, da si lahko odgovorimo na vprašanje, kakšen je bil pravzaprav videti poslednji grof Celjski. Bil naj bi razmeroma nežne postave, z visokim čelom, ozkimi čeljustmi in zdravimi zobmi. Ker se je bližal petdesetim, naj bi se redno bril, da bi pred nežnejšim spolom prikril dejansko starost, redno in zgledno pa je skrbel tudi za svojo frizuro.
Kako osupljivi in natančni podatki o nekom, ki je živel in vladal pred več kot petstotimi leti!

Še več zanimivih zgodb muzejskih predmetov poišči v marčni številki revije National Geographic Junior.


Mlade medijske zvezde

Besedilo: Maša Gorjup
Fotografije: UNICEF / Prinsloo (afriški otroci); Luka Dakskobler (ostalo)

image

Svet brez medijev?
Televizijo, radio, splet, časopise in revije pa še marsikaj drugega uporabljamo pravzaprav vsak dan. Zjutraj te lahko prebudi glasbena uspešnica, v šoli in doma z uporabo spleta lažje odgovoriš na zahtevna vprašanja in ustvariš čudovite projekte, popoldne na televiziji spremljaš svojo najljubšo oddajo, v prostem času si ogleduješ videoposnetke na YouTubu. Številni prek družbenih omrežij ostajamo povezani s prijatelji. Zveni znano? Toda, če medije uporabljaš preveč ali na neprimeren način, postanejo lahko tudi škodljivi. Kot veš, niso vse vsebine primerne za otroke in mlade, zato je pomembno, da se o tem pogovarjaš doma s starši in v šoli z učitelji. Tako kot v resničnem svetu tudi na spletu neznancem ne razkrivaj osebnih podatkov, fotografij in skrivnosti, saj je to lahko nevarno. Z nekaj previdnosti so lahko mediji tvoji zavezniki – lahko so ti v veliko pomoč pri pridobivanju znanja, preživljanju prostega časa in zabavi.

image
Dan, ko otroci prevzamejo medije
Kdaj si si nazadnje ogledal večerna poročila? Kdaj si nazadnje prebral dnevni časopis ali prisluhnil novicam na radiu? Se ti novice zdijo zanimive in razumljive za otroke? Se ti včasih zdi, da jih razumejo le odrasli? Bi si želel, da bi imeli otroci pomembnejšo vlogo pri odločanju o tem, kaj boste gledali, brali in poslušali?
Otroci predstavljate petino vseh prebivalcev v Sloveniji. To je veliko! Zato je zelo pomembno, da skupaj z odraslimi oblikujete svet, v katerem živimo vsi. Svet, v katerem je vaš glas slišan in tudi upoštevan – mediji so vam pri tem lahko v veliko pomoč! To je res pomembno, zato je temu posvečen poseben dan – Mednarodni dan otrok v medijih. Praznujemo ga vsako leto, in sicer prvo nedeljo v marcu. Takrat na pobudo UNICEF-a otroci po vsem svetu prevzamejo vodenje televizijskih oddaj, ustvarjajo novinarske prispevke in spregovorijo o stvareh, ki so pomembne za otroke in mlade. Vse to z željo, da odrasli prisluhnejo in tudi slišijo otroke. A 24 ur je premalo časa, da bi mladi spregovorili o vseh svojih željah, idejah in potrebah, zato si UNICEF prizadeva, da bi imeli več takšnih priložnosti in bi odrasli prisluhnili vse dni v letu.

image
Vodilni za en dan
Konec novembra praznujemo še en izjemno pomemben dan, in sicer svetovni dan otrok. To je priložnost, da otroci z dobrimi deli in idejami opozorite nase. Mediji so pri tem v veliko pomoč. 20. novembra lani so otroci prevzeli vodenje Slovenije za en dan in zasedli vodilna mesta v politiki, gospodarstvu, medijih, šolstvu, športu in kulturi. Tako smo za en dan dobili novo predsednico države, predsednico vlade, številne ministre, direktorje podjetij, ravnatelje, učitelje in voditelje televizijskih oddaj iz vrst otrok. Najmlajši ravnatelj za en dan je imel samo pet let, predsednica države pa je postala 11-letnica. Otroci so se v novih vlogah odlično znašli in sprejeli pomembne odločitve za vse mlade, ki so jih skupaj predstavili na čisto pravi novinarski konferenci v predsedniški palači. Kot vidiš na fotografijah, je bilo zanimanje medijev za izjave otrok veliko, televizijske kamere in mikrofoni pa vsepovsod. Tistega dne je glas otrok zagotovo odmeval v medijih – v novicah ste imeli pomembno vlogo, predstavljene pa so bile na vam razumljiv način. S svojimi mnenji, idejami in željami ste navdušili vso Slovenijo in dokazali, da vam morajo odrasli večkrat prisluhniti in dati priložnost, da sodelujete pri oblikovanju boljšega sveta.

Še več predlogov, kako lahko otroci uporabite medije v dobre namene, lahko izveš v marčni številki revije National Geographic Junior.


Ustvarjalnice: Ko se ptički ženijo

Izdelki in besedilo: Rada Kos
Fotografije: Tadej Maligoj

Gregorjevo (12. marec) še danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se koledarsko z začetkom pomladi ne ujema. Pravimo, da se na ta dan ženijo ptički in če boš pozorneje prisluhnil, boš slišal nežen ptičji ščebet, ki je med zimo utihnil. Po starem običaju naj bi samska dekleta na ta pomladni dan zrla v nebo in prva ptica, ki so jo ugledala, naj bi naznanila, kakšen bo dekletov izbranec.

Potrebuješ:

    image
  • različno velike jogurtove lončke
  • lepilo za les
  • čopiče
  • časopis
  • karton
  • papirnate tulce
  • škarje
  • vroče lepilo
  • tempere ali akrilne barve
  • gibljive oči

Za izdelavo ptičkov potrebuješ oprane in posušene jogurtove lončke. Potrebuješ tudi časopis, s katerim boš lončke oblepil. Časopis natrgaj na kose. Za zunanjo stran ptička uporabi tiste kose, ki so potiskani le z besedilom. Močne slike in barvne fotografije namreč presevajo skozi kasneje naneseno barvo, če je svetlejših odtenkov. Lepilo za les nanašamo s čopičem. Lepilo vedno nanašamo na papir, nikoli na podlago (slika 1).

Zakaj? Lepilo papir zmehča, papir postane voljen in ga zato lahko lepše prilepimo na podlago. Prilepljeni košček časopisa dobro pogladimo, da se na podlago prilepijo vsi robovi. Če nismo nanesli dovolj lepila in se robovi ne prilepijo, nanesemo s tanjšim čopičem lepilo pod rob papirja in pogladimo. Iz kartona izrežemo kljun, rep in nogo. Tudi to moramo oblepiti s časopisom (slika 2).

Postopek je enak. Papir dobro pogladimo. Vse oblepljene sestavne dele posušimo. Če je potrebno, oblepimo tudi tulec. image Za lepljenje repa, kljuna in nog na telo uporabimo vroče lepilo. Na jogurtov lonček prilepimo kljun in rep. Stopalo prilepimo na tulec, da nastane noga. Počakamo nekaj minut, da se lepilo strdi in ohladi. Na vrh tulca nanesemo lepilo in nanj poveznemo jogurtov lonček (slika 3).

Za barvanje uporabimo tempere ali akrilne barve. Ptičke pobarvamo in počakamo, da se barva posuši (slika 4). Na koncu prilepimo še gibljive oči.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


S kakšne razdalje lahko slišiš regljanje žab?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov