Vstopna stranVsebinaArhiv

Znanost ljubkega

Besedilo: Jamie Kiffel-Alcheh
Fotografije: Stefan Christmann / BIA / Minden Pictures / Getty Images (pingvin); Chris Radburn / Alamy (žirafa)

Puhasta muca odpre velike modre oči in zazeha ter pri tem pokaže svoj droben rožnati jezik. Potem se pretegne in razkrije kosmati trebuh. Spet se zvije v kepo, nežno zamijavka in ponovno zadrema. Kako očarljivo!

Naj bo zaspana muca ali neroden slonji mladič, ob pogledu na kaj takega smo naravnost očarani. Znanstveniki mislijo, da se nam mladiči zdijo prisrčni, ker je to pomembno za preživetje vrste. Otroci se rodijo nemočni − odrasli moramo skrbeti zanje. Imajo lastnosti, ki se jim ne moremo upreti. Zato odrasli skrbijo za otroke in se z njimi igrajo, da so otroci lahko zdravi in razvijajo družbene veščine. V stotisočih letih so ljudje razvili lastnost, zaradi katere so jim všeč majhni otroci. Ko vidimo podobne lastnosti pri živalih, se prav tako raznežimo.

Katere so tiste lastnosti majhnih otrok in živalskih mladičev, ki se nam zdijo tako očarljive? Avstrijski zoolog Konrad Lorenz je leta 1943 sestavil seznam “prisrčnih” lastnosti − od velikih oči do nerodnosti − ob katerih postanemo naklonjeni. “Ljudje se na te lastnosti samodejno odzovemo,” pojasnjuje Sookyung Cho, znanstvenica z univerze v ameriški zvezni državi Kentucky. Preberi, kdaj nam ob pogledu na ljubke živali postane toplo pri srcu in zakaj.

image
Velike oči
Ljubka žival: Mlada žirafa v afriški savani pomežikne in se šopiri z orjaškimi očmi. Precej mladičev ima velike oči, od žirafjih do pasjih in goriljih. Imajo jih tudi majhni otroci − ljudem rastejo oči najhitreje v prvih letih življenja, potem pa se njihova rast umiri in preostalo telo jih začne dohajati.

Dejavnik ljubkosti: Velike oči pogosto povezujemo s prijaznostjo in nedolžnostjo, kar se zdi možganom izredno očarljivo. Ko gledamo v velike oči nekaterih živalskih mladičev in majhnih otrok, se nam lahko celo sprožita hormona dopamin in oksitocin, ki ustvarjata občutek sreče.

Nežni zvokiimage
Ljubka žival: Mladič cesarskega pingvina se stisne pod samčevo perje, da bi se grel. Odpre kljun in začivka − zdaj mu je prijetno toplo pod očetovim trebuhom.

Dejavnik ljubkosti: Ko živali cvilijo in žvrgolijo, ljudje začutimo potrebo, da bi še sami zacvilili. “Mladiči oddajajo zvoke, ki niso grozeči kot glasno rjovenje ali predirljivo vreščanje,” pojasnjuje Joshua Paul Dale, profesor na japonski univerzi Gakugei v Tokiu, ki preučuje pojav ljubkosti. Zato se nam torej zdijo mladiči prikupni.

Še več ljubkih lastnosti pri živalih lahko spoznaš v januarski številki revije National Geographic Junior.


Kamenčki iz daljne preteklosti

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Mitja Ličar, Tilen Sotler

K razumevanju, kakšno je bilo življenje na našem planetu v daljni preteklosti, nam močno pomagajo fosili. To so okamneli ostanki živali in rastlin, ki so ga nekoč naseljevale. Spoznaj zanimive in raznolike fosilne najdbe iz naših krajev!

image
To spodnjo čeljustnico jamskega leva, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, so v 19. stoletju našli v Postojnski jami. Jamski lev je živel v odprti pokrajini, kjer je lovil velike sesalce, kot so bili bizoni, konji in jeleni.

Orjaški mamut, redki morski konjiček, drobni ramenonožec
Spomni se na mamuta, čigar okostje so pred skoraj 80 leti našli nedaleč od Kamnika. To je eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v Evropi. Nanj so naleteli, ko so gradili most preko potoka Nevljica. Izkazalo se je, da so nenavadni »štori«, ki so jih ovirali pri delu, mamutove kosti. Šlo je za odraslega samca, ki je živel pred okoli 20.000 leti. Kopijo si lahko ogledaš v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Originalne kosti so shranjene v posebnih prostorih, saj se bodo le tako lahko še za dolgo ohranile.

V Juniorju smo pred leti pisali o najdbi fosila najstarejšega morskega konjička na svetu, odkritega v Tunjicah pri Kamniku. Ta najdba je v svetu močno odmevala. Pisali smo tudi o Dovžanovi soteski pri Tržiču. Tam so še zlasti bogate najdbe fosilov in živalic, imenovanih ramenonožci. Bili so majhni, podobni školjkam, živeli pa so v starodavnih morjih. Nekateri so živeli pred več kot 300 milijoni let. Torej davno, preden so se pojavili prvi dinozavri.

image
Odlično ohranjeni fosilni ostanki ribe, ki je živela v oligocenu. To je obdobje, ki se je začelo pred 34, končalo pa pred 23 milijoni let. Za katero vrsto gre, si paleontologi še niso čisto na jasnem.

Fosili so kamenčki v mozaiku
To sta le dve od mnogih fosilnih najdb v Sloveniji, ki pomagajo pri pisanju svetovne paleontološke zgodbe. Paleontološke? Ja, paleontološke. Paleontologija je veda, ki proučuje razvoj življenja na našem planetu,pri čemer se najbolj opira prav na fosilne ostanke živali in rastlin. Vsak ostanek pomeni drobcen kamenček v mozaiku našega znanja. Tak kamenček se lahko nanaša na davno preteklost, lahko pa nam pripoveduje zgodbe iz časov, ko so se po Zemlji že potikali naši predniki. Na primer omenjeno zgodbo mamuta. Ali pa zgodbo jamskega leva. Ta velika mačka, ki je bila občutno večja od še danes živečega leva, je živela vEvropi do pred kakšnimi 15 tisoč leti. Ampak ne v jamah, kot bi sklepali iz njegovega imena. Jamski lev je na travnatih prostranstvih sejal strah med čredami konj in bizonov. So pa v podzemnih rovih našli ostanke njegovih kosti. Na stene jam so naši ledenodobni predniki risali tudi njegove slike. Velika zver je v njih vzbujala strah in spoštovanje.

image Hrbtno vretence goveda, ki je pri nas izumrlo pred približno 12.000 leti. Takrat se je končala zadnja ledena doba. Otoplitev podnebja, ki je sledila, temu na mraz prilagojenemu govedu ni ustrezala.

Reportažo s čudovitimi fotografijami si lahko do konca preebereš in ogledaš v januarski številki revije National Geographic Junior.

 

 

 


Resnica o novih filmih

Besedilo: Karen de Seve in Elizabeth Hilfrank
Fotografiji: 2i FILM (Koko in velika skrivnost); Blitz Film & Video Distribution (Bikec Ferdinand)

image

Bikec Ferdinand
Ljudje zmotno mislijo, da je Ferdinand, bik z velikim srcem, nevarna zver, in ga odpeljejo proč od družine. Koza Lupe in nagajivi ježi mu na srečo pomagajo vrniti se domov. V resnici se biki ne razumejo najbolje z drugimi štiri- in dvonožnimi bitji. Po navadi v miru živijo s čredo krav in nekaj drugimi biki, vendar kažejo premoč tako, da so napadalni do drugih domačih živali in ljudi. Zaradi svoje velikosti in značaja so lahko najnevarnejše domače živali, pravi strokovnjak za mlečne izdelke J. W. Schroeder.

Piki in opekline
Ferdinand podivja, ko ga piči čebela. Koža resničnega bika je nekajkrat debelejša od človeške in žival ščiti pred točo, vetrom in močnim soncem. Kljub temu pa je občutljiva, in če bika piči čebela, ga zaboli prav tako kot tebe. Žuželka izloči strup, ki vsebuje snov, imenovano melitin, zaradi katere živčne celice mislijo, da so dobesedno zagorele.

Spretne noge
V enem od prizorov gre Ferdinand skupaj z nekaterimi drugimi biki na plesno tekmovanje, kjer se pomerijo s skupino elegantnih konjev. Biki tehtajo okrog 900 kilogramov, vendar so znani po tem, da so včasih zelo spretni. S kopiti se dobro odrivajo od tal, zato se lahko sučejo in hitro spreminjajo smer ... kot balerine!

Koko in velika skrivnost
12-letni Miguel sanja o tem, da bi postal glasbenik. Toda njegovi sorodniki so že pred desetletji prepovedali ukvarjanje z glasbo v družinskem krogu. Razlog? Njihov prapraded je družino zapustil, da bi pel. Miguel se nehote znajde v svetu mrtvih, kjer poišče prapradeda, da bi našel povezavo z ljubeznijo do glasbe. V resničnem življenju se pač ne družimo s preminulimi predniki v čarobnem svetu. Številni Mehičani pa se tako kot mi zares spomnijo svojih prednikov na 1. novembra. Družinski člani obiščejo grobove in očistijo spomenike. Pri nas prižgemo sveče, Mehičani pa svojim dragim na grob prinesejo hrano in druge darove.

Moč rož
Svet živih in mrtvih v filmu povezuje most iz nešteto ognjičev. Te zlate cvetice imajo v resnici pomembno vlogo v mehiški kulturi. Ljudje verujejo, da močan vonj ognjiča usmerja duhove k njihovim grobovom.

Zaščitniški kuža
Preden Miguel vstopi v svet mrtvih, se spoprijatelji s psom brez dlake, ki mu je ime Dante. Skupaj odrineta na popotovanje po čarobnem svetu. Dante je podoben pravemu mehiškemu golemu psu, ki mu pravijo tudi xolos. Pasma je dobila ime po azteškem bogu Xolotlu in naj bi varovala domove pred zlimi duhovi.
image


Ustvarjalnice: Gostilna za ptičke

Besedilo: Rada Kos
Gostilno za ptičke izdelala: Lina Lebar Kralj
Fotografije: Tadej Maligoj

V gostilni za ptičke je ves čas veselo.
V gostilni za ptičke se ves dan bo pelo.
V gostilni za ptičke je hrane obilo.
V gostilno za ptičke se pred zimo bo skrilo.

imageKadar zima ni prehuda, najdejo ptiči v naravi dovolj hrane. Ko zapade sneg in se temperature spustijo globoko pod ničlo, začne hrane primanjkovati. Ptički pozimi niso prav izbirčni, kje jim postrežemo s hrano. Pomembno je, da ima krmilnica veliko odprtin, saj nihče ne je prav rad v temi. Si tudi ti želiš pomagati ptičkom, da lažje preživijo zimo? Izdelaj jim ptičje krmilnice in vanje nasuj semena. Pernatim premražencem najbolj teknejo sončnična.

Potrebuješ:

  1. cvetlični lonček (npr. premer 15 cm)
  2. podstavek za cvetlični lonček (npr. premer 15 cm)
  3. leseno okroglo palico premera od 2,5 do 3,5 cm
  4. odraslega pomočnika, ki zna žagati in vrtati luknje
  5. žago, najbolje tako za rezanje okvirjev
  6. vrtalni stroj
  7. klešče
  8. močno lepilo
  9. kovinsko kljukico
  10. akrilne barve
  11. čopiče
  12. vrv
  13. prozoren lak na vodni osnovi za zaščito lesa

image

Cvetlični lonček najprej operi z vodo, da odstraniš prah. Počakaj, da se posuši, nato ga pobarvaj z akrilnimi barvami. Akrilne barve so po sušenju odporne na vodo in obstojne na različne vremenske pojave. Ko se barve posušijo, prebarvaj podstavek in cvetlični lonček še s prozornim lakom za zaščito lesa na vodni osnovi. Najbolje v dveh nanosih. Tako bodo barve in glineni cvetlični lonček še dodatno zaščiteni pred neprijetnim zimskim vremenom. Počakaj, da se lak posuši.

Za izdelavo ptičje hišice potrebuješ leseno okroglo palico, ki naj ti jo pomočnik odreže na ustrezno dolžino. Mi smo za izdelavo ptičje hišice uporabili cvetlični lonček in podstavek premera 15 cm, zato smo svojo okroglo palico odrezali na dolžino 20 cm (slika 2).

Na eno stran palice naj pomočnik z vrtalnim strojem izvrta luknjico, v katero s pomočjo klešč privij kovinsko kljukico (slika 3).

Na drugi konec lesene palice nanesi močno silikonsko lepilo (npr. Pattex Express Fix). Palico položi na sredino podstavka in jo močno pritisni ob podlago (slika 4). Lepilo naj se dobro posuši. Dodatno lahko palico na podstavek pritrdiš z vijakom s spodnje strani podstavka.

Cvetlični lonček povezni čez palico tako, da ven pogleda kljukica (slika 5). Skoznjo napelji vrvico za obešanje. Gostilno za ptičke skupaj s pomočnikom obesi in v podstavek natrosi semena sončnice.

Vso zimo skrbi, da bo ptičja hišica vedno polna semen.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko podzemnih jam imamo v Sloveniji?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.