Vstopna stranVsebinaArhiv

Našli spinozavra!

Besedilo: Zachary Petit
Slikovno gradivo: Franco Tempesta (ilustracija); Rebecca Hale / Osebje NGS (okostje)

V kalni vodi reke, ki se vije po severni Afriki, 15 metrov dolg plenilec plava za ribo, veliko kot avtomobil. Lačni zasledovalec ima 16 centimetrov dolge zobe, na hrbtu pa jadro s trni, dolgimi kot deske za surfanje na vodi. S čeljustmi šavsne po ribi in jo takoj požre. Nato pa švigne stran na lov za novimi prigrizki.

image

To prazgodovinsko bitje je najnevarnejši plenilec, kar jih najdemo v reki. Ni predhodnik morskih psov, niti zlobni krokodil. Ne, to je dinozaver – prvi znani dinozaver, ki je živel v vodi.Spinozaver, ki je ime dobil po dva metra dolgih opornikih ali trnih (angleško spines), je živel pred približno sto milijoni let v obdobju krede. Prebival je na območju, kjer se danes razteza puščava Sahara. Dinozavra že leta poznajo zaradi njegove velikosti, pa tudi zaradi edinstvenih trnov na hrbtu. Toda znanstvenike je o tem, da je nekaj posebnega, najbolj prepričal takrat, ko so dognali, da je bil prilagojen za življenje v vodi. Preberi si, kako so paleontologi raziskovali njegove sledi in korak za korakom odkrivali skrivnosti tega krvoločnega plenilca.

Na lovu za dinozavrom
Del spinozavrovega okostja so prvič odkrili v Egiptu leta 1912. Razstavili so ga v enem od muzejev v Nemčiji, toda leta 1940 med drugo svetovno vojno je bombni napad uničil muzej in vse njegove zaklade, vključno z okostjem. Edini dokaz, da je spinozaver res obstajal, je bil izgubljen.

image

Leta 2008 se je paleontolog in raziskovalec National Geographica Nizar Ibrahim odpravil na potovanje v afriško državo Maroko, kjer je nameraval iskati fosile iz obdobja krede. Tam je naletel na človeka, ki je po naključju našel okostje dinozavra. Ibrahimu je izročil nekaj kosti, ki jih je našel. Doma v svojem laboratoriju je Ibrahim začel proučevati ostanke in pričel razmišljati o možnosti, da ima v rokah dele okostja spinozavra. »To je bilo neverjetno spoznanje,« je priznal.

Ibrahim se je na omenjeno afriško območje znova podal leta 2013, poiskal moža, ki mu je v preteklosti podaril kosti, in ga prosil, naj mu pokaže, kje jih je našel. Na tem mestu je našel še več ostankov spinozavra. To pa še ni vse. Kosti, ki jih je izkopal, so se ujemale z okostjem spinozavra, ki so se le malo pred tem pojavile v nekem italijanskem muzeju. Nihče ni vedel, od kod naj bi izvirale slednje. »Zdaj vemo, da so jih pobrali iz istega najdišča v Maroku,« pravi Ibrahim. »In vse te kosti so pripadale istemu dinozavru.« Ibrahim in skupina znanstvenikov z vsega sveta so se zbrali, da bi znova sestavili spinozavra.

Vodno bitje
Ko so tako zlagali spinozavrove kosti, so počasi začeli odkrivati, kako zelo krvoločen je bil ta dinozaver. Za skoraj tri metre je po velikosti prekašal tiranozavra, ki je živel približno 30 milijonov let po spinozavru. Imel je skoraj pol metra dolge kremplje in zobe, velike kot banana. »Poleg spinozavra je v severni Afriki živelo še mnogo drugih plenilcev,« je povedal Ibrahim.

To območje, na katerem so se v tistih časih vile mnoge reke, je bilo najverjetneje najbolj nevarno na svetu, saj so tu živeli mnogi orjaški plenilci. »Toda spinozaver je bil morda najbolj strašen od vseh,« pravi Ibrahim.
Med delom so paleontologi začeli opažati še nekaj drugega. »Bitje je imelo precej nenavadnih značilnosti,« razlaga Ibrahim. Večina dinozavrov je imela nosnice na koncu gobca. Spinozavrove pa so bile pomaknjene nazaj. Stegnenica je bila povsem zapolnjena, medtem ko je imela večina dinozavrov v njej mozgovno votlino. Zobje tega plenilca so bili podobni krokodiljim. In njegove noge, ki so spominjale na vesla, bi lahko celo imele plavalno kožico med prsti. Nazadnje je Ibrahim spoznal, da bi hrbtno jadro le zmanjšalo okretnost tega dinozavra na kopnem.

Znanstveniki niso mogli dognati, zakaj naj bi spinozaver imel te nenavadne značilnosti. Nato se je Ibrahimu posvetilo. »Spoznal sem, da bi bile vse te telesne značilnosti zelo koristne za dinozavra, ki bi živel v vodi,« razloži. Paleontolog je tako prišel do presenetljivega zaključka: spinozaver ni bil kopenski dinozaver, temveč je večino časa preživel v vodi.

Več zanimivosti o spinozavru lahko prebereš v marčni številki NG Juniorja.


Tihi lovci

Besedilo: Kate Jaimet
Fotografija: © David Tipling / 2020vision / Nature Picture Librar

Družina pegastih sov se stiska in crklja na podstrešju senika. Samica se nežno oglaša svojim mladičem, samec pa se sklanja nad njimi in jim daje hrano.
Prizor je res prikupen – razen, če si glodalec, ki so ga ravno ujeli za večerjo. Pod ljubkim površjem sov namreč bije lačno srce plenilcev.

Lovci po naravi
Zakaj je ta na videz tako prisrčna ptica tako dober plenilec? Vsak del njenega telesa, od mehkega, resastega perja do neverjetnih ušes, s katerimi sliši najmanjši šum plena, je ustvarjen za lovljenje tudi v najbolj temni noči.
»Videli so jih že leteti v popolni temi, ko so se spustile na nakopičeno listje in iz njega izvlekle miš,« pravi Henry Kacprzyk iz živalskega vrta v Pensilvaniji. »Njihova prednost je vsekakor ta, da je njihov let skoraj neslišen. Če letijo nad določenim območjem in zagledajo glodalca, želijo biti karseda tihe.«

image

Družinske zadeve
Samec in samica pegaste sove lovita, toda samec se mora bolj dokazati pri lovu. Ko dvori samici, ji v dar namreč nosi “romantična” darila: mrtve glodalce in druge živali. »Tako ji sporoča: Lahko poskrbim zate in za najine potomce,« razlaga Kacprzyk.Ko se mladiči izvalijo, pridejo na vrsto očetove lovske sposobnosti. Mladiči namreč lahko pojejo od tri do štiri miši na noč. Če je v leglu šest ali sedem mladičev, je to veliko lačnih kljunov, ki jih mora nahraniti. »Na leto lahko družina pegastih sov upleni tudi 1200 in več miši,« nam pove raziskovalec Mark Browning.

Dobrodošle sove
Družina pegastih sov je na kmetih zelo dobrodošla. Veliko kmetov računa na sove, ko gre za iztrebljanje glodalcev, ki bi sicer uničevali pridelek v sadovnjakih in na poljih.Naj so videti še tako ljubke, pegaste sove so idealni pomočniki kmetov prav zaradi svojega plenilskega nagona.

Še več zanimivosti o ljubkih plenilcih preberi v marčni številki NG Juniorja.


30 neverjetnih dejstev o Kitajski

Besedilo: Alicia Klepeis
Fotografije: © J F123 / Dreamstime (kitajski zid); © Natural visions / Alamy (panda); Will Burrard-Lucas / Nature Picture Library (opica)

Spoznaj eno najstarejših civilizacij na svetu!

  1. Na Kitajskem leto označijo z eno od 12 živali kitajskega horoskopa. Leto 2015 je leto koze.
  2. V tej državi lahko kupiš tudi sladoled z okusom stročjega fižola.
  3. Leta 2010 so v Šianu na Kitajskem izkopali 2400 let star vrč z juho.
  4. Na spomladanski praznik Kitajci tekmujejo v čolnih v obliki zmajev.
  5. Če bi vse železniške tire s Kitajske postavili v dolgo vrsto, bi dvakrat obkrožili Zemljo.
  6. image
  7. Malta, s katero so gradili Kitajski zid, je bila izdelana iz lepljivega riža.
  8. Azijske zlate mačke na jugu države se včasih sporazumevajo s pljuvanjem.
  9. Kitajske paličice so pred 5000 leti najprej uporabljali za kuhanje, šele kasneje pri jedi.
  10. Kitajski beli delfini – jangceške pliskavke, ki živijo na jugu države, so pogosto rožnate barve.
  11. Kitajska je skoraj tako velika kot celotno ozemlje Združenih držav Amerike, a ima le en uradni časovni pas.
  12. Kitajske junnanske zlate opice so najvišje živeči primati, v višjih predelih živi le še človek.
  13. image
  14. Mandarinščino, enega od kitajskih narečij, govori več ljudi kot katerikoli drugi jezik na svetu.
  15. Prepovedano mesto, ogromen kompleks palač v Pekingu, ima okrog 9000 sob.
  16. Hong Kong ima več nebotičnikov, višjih od 150 metrov, kot katerokoli drugo mesto na svetu.
  17. Samo obrvi Velikega Bude, orjaškega kamnitega kipa, so dolge pet metrov in pol.
  18. Orjaške pande so dobri plavalci.
  19. image
  20. Mnogo kitajskih vladarjev je verjelo, da so potomci zmajev.
  21. Polovica vseh prašičev na Zemlji živi na Kitajskem.
  22. Za izdelavo več kot 7000 glinenih vojakov v naravni velikosti, ki so stražili grob prvega kitajskega cesarja, so potrebovali 37 let.
  23. Kitajske neveste so velikokrat oblečene v rdeče, to je barva, ki naj bi prinašala srečo.


Še deseti zanimivosti o Kitajski poišči v marčni številki NG Juniorja.

 


Nevsakdanji poklici

Besedilo: Maja Babič
Fotografije: Iztok Bončina

Verjetno že veš ali pa vsaj razmišljaš o tem, kaj boš postal, ko odrasteš. Mogoče pilot, zdravnik, avtomehanik, učiteljica ali pravnica? Te in mnoge druge poklice vsi dobro poznamo in se nam zdijo privlačni. Obstajajo pa ljudje, ki so se odločili v življenju početi vse kaj drugega. Odkrili so poklice, o katerih največkrat ne vemo kaj dosti, vendar so prav tako pomembni in koristni kot vsi ostali. Spoznaj čarodeja, manekenko, kaskaderja, inštruktorico mobilnosti psov vodnikov ter lutkarico!

Iz klobuka zajček ven pokuka
Ali veš, da lahko nekateri ljudje počnejo stvari, ki se nam zdijo nemogoče? Povlečejo zajčka iz praznega klobuka, navadno sprehajalno palico v trenutku spremenijo v lepo rožo,  žogica, ki jo stisnejo v pest, pa skrivnostno izgine.

imageVse to se v resnici ne zgodi. Kar vidimo, so mojstrsko izpeljani čarovniški triki, s katerimi nas zabavajo izkušeni čarodeji. Tudi Sam Sebastjan iz Maribora je čarodej že dolga leta. Skrivnostni svet čarovniških trikov je Sebastjana pritegnil, ko je bil še otrok. Ponosno pove, da je imel svojo prvo predstavo že pri štirinajstih letih. Tudi ko je odrastel, ga veselje do čaranja ni minilo in odločil se je, da bo to njegov poklic.

Nastopa na raznih festivalih, prireditvah za otroke, rojstnodnevnih in pustnih zabavah. Pogosto se odpravi tudi na čarovniška tekmovanja v tujino, na katerih je zelo uspešen. Na vprašanje, kako postaneš dober čarodej, Sebastjan odgovori: »Čarovnije te morajo zanimati, priporočljivo je tudi branje čarovniških knjig. Predvsem pa je treba veliko in vztrajno vaditi. Tudi sam se pred vsakim nastopom temeljito pripravim, saj želim, da je vsaka predstava nekaj »čarobnega«!«

Lepotice pred fotaparatom
Fotomodeli so tista dekleta ali fantje, ki se fotografirajo za umetniške, modne ali reklamne fotografije. Največkrat jih lahko vidimo v revijah, ki predstavljajo kakšna nova oblačila ali izdelke za nego. Lahko se pojavijo tudi v raznih modnih katalogih, letakih, obcestnih plakatih ali televizijskih oglasih.

imagePostati fotomodel je želja marsikaterega mladega dekleta. Anji Jenko se je ta želja uresničila. »No, pravzaprav o tem poklicu niti nisem preveč razmišljala,« pravi Anja. »Kar zgodilo se je. Poklical me je znan fotograf, bila sem mu všeč in že sem stala pred fotografskim aparatom.« Fotomodeli se največkrat fotografirajo v posebnem prostoru, ki se imenuje fotografski studio, pogosto pa se na fotografiranje podajo kar v naravo. Anja je med fotografiranjem celo plezala na drevo, stala na zibajoči se jadrnici in se vozila z motornimi sanmi.

Pri svojem delu spozna veliko novih ljudi in krajev. Da bi bila na posnetkih čim lepša, se mora pred snemanjem naličiti in si urediti pričesko. Skrbi tudi za svojo postavo, predvsem s športom in plesom. Na vprašanje, če rada vidi svojo podobo v revijah, nam prizna: »Nekoč sem šla v kino in pred predvajanjem filma zagledala med reklamami svojo fotografijo. Prav vzhičeno sem vzkliknila – poglejte me, poglejte me, jaz sem!«

Hitri, drzni in pogumni
V pustolovskih filmih pogosto vidimo divje vožnje s hitrimi avtomobili, vratolomne padce z visokih stavb in skoke z drvečih motorjev. Največkrat pa niso filmski igralci tisti, ki odigrajo takšne nevarne prizore. Pri snemanju jih zamenjajo posebej izšolani ljudje, ki jim pravimo kaskaderji.

imageTadej Dolenc iz Kranja že deset let pridno vadi in se izpopolnjuje v kaskaderskih veščinah. Za svoj trud je bil tudi nagrajen. Postal je namreč državni prvak v kaskaderski vožnji z motorjem. V šoli za kaskaderje na Danskem se je učil tudi borilnih veščin, skočil je iz tretjega nadstropja (seveda na blazino) in za nekaj trenutkov celo zagorel. Imel je posebna zaščitna oblačila, ki so ga varovala pred padci ali vročino. Poudari, da je pri vseh teh vajah najpomembnejša varnost.

»Najraje imam nastope z motorjem in avtomobilom. Najbolj si želim svoje znanje pokazati v filmih,« nam zaupa Tadej in doda: »Da postaneš dober kaskader moraš imeti najmanj 18 let. Pomembna pa sta tudi pogum in velike vaje.« Ponosno nam je pokazal nekaj svojih spretnosti, predvsem vožnjo z motorjem po prednjem in zadnjem kolesu. Z avtomobilom pa je zapeljal na posebno rampo in prevozil cel krog le po dveh kolesih!

Inštruktorico mobilnosti psov vodnikov ter lutkarico lahko spoznaš v marčni številki NG Juniorja!

 


Reševanje kanadskega bobra

Besedilo: Scott Elder
Fotografija: Andrea S. H. Hunt

Mladič kanadskega bobra divje plava in se skuša rešiti iz deroče reke, ki ga nosi s seboj. Močan tok ga je med nevihto potegnil s seboj iz podvodnega domovanja na reki Bow v Kanadi in zdaj je že kilometre daleč od svojih staršev. Dež in veter se zaganjata v vodo, žival pa se na vse pretege trudi, da bi ostala na površju. Nato se reka nenadoma umiri, tok je mirnejši in bober odplava na breg. Z zadnjimi močmi pripleza na breg in se zvije v klobčič, izčrpan in na smrt prestrašen.

Končno na varnem
Ko dež poneha, pride v službo eden od zaposlenih v tovarni betona, ki stoji na rečnem bregu. Ob vodi zagleda premočenega bobra, ki zvit leži na tleh. imageTakoj spozna, da žival potrebuje pomoč, dvigne ga in ga odnese v bližnjo živalsko kliniko. Od tam ga prostovoljec prenese v organizacijo za reševanje divjinskih živali Calgary Wildlife Rehabilitation Society, kjer se začne njegovo okrevanje.
Veterinarji malega bobra, ki je dobil ime Birch, pregledajo in poskušajo ugotoviti, ali ima morda zlomljeno kost ali kakšno drugo poškodbo. K sreči ne najdejo nič posebnega. »Toda bober je res droben, težak komaj dva kilograma,« pove Andrea Hunt, ki dela v centru. Glede na njegovo težo zaposleni predvidevajo, da je star komaj osem tednov. »Mladi bobri ostanejo z družinami od enega do dveh let,« pravi Huntova. »Ni še pripravljen skrbeti zase. Če ga ne bi rešili, bi skoraj zagotovo poginil.«

Zaposleni bobri
Da se Birch ne bi počutil osamljenega, mu oskrbniki priskrbijo družbo: bobrovo mlado samico Aspen. Živali naselijo v sosednji kletki. Na začetku ju hranijo z žitaricami z mlekom. Bobra hrano jesta iz skled. A že čez nekaj tednov začneta Birch in Aspen jesti bolj trdo hrano, predvsem ohrovt in podobno zelenjavo. Na jedilniku imata tudi najljubši priboljšek bobrov: les. Prostovoljci prinašajo kose sveže nalomljenih vej, ki jih mladiča hitro glodata, da prideta do slastnih notranjih delov.

Za rekreacijo dobita vsak svoj otroški napihljiv bazen, v katerem plavata. »Toda bobrov nagon ju sili, da vse stvari grizeta,« pravi Huntova. »Čez dan ali dva že prežvečita vso plastiko.« Naslednja bazena, ki ju dobita, sta izdelana iz jekla, odpornega na bobrove zobe. Oskrbniki tudi povečujejo zalogo lesa, tako da imata bobra vedno pri šapah zdrav prigrizek.

Čez nekaj časa začneta zlagati ostanke lesa, ki jih ne pojesta. »Bobri so znani po tem, da znajo iz lesa in blata zgraditi trdna domovanja,« razloži Huntova. »Tudi Aspen in Birch očitno uživata v gradnji.« Oskrbniki z velikim veseljem opazujejo vedenje bobrov, ki se tako ujema z vedenjem njunih vrstnikov v divjini.

Le kako se bo zgodba končala? Preberi si jo v marčni številki NG Juniorja.


Jabolčne neverjetnice

Besedilo: Irena Cerar
Slikovno gradivo: © Shutterstock / Aleksandrs Samuilovs (olupek); © Shutterstock / Carlo Toffolo (Newton); © Shutterstock / Anton Watman (v vodi);  © Shutterstock / Khomulo Anna (cvet)

image

Ugrizni v 10 jabolčnih neverjetnic!

  1. Arheologi so našli dokaze, da ljudje uživamo jabolka že od leta 6500 pred našim štetjem.
  2. Na svetu uspeva več kot 10.000 sort jabolk.
  3. image
  4. Jabolka raje ne lupi, saj olupek vsebuje dve tretjini vseh vlaknin in veliko antioksidantov.
  5. Pri sobni temperaturi jabolka zorijo od šest- do desetkrat hitreje kakor v hladilniku.
  6. Jabolka se po velikosti zelo razlikujejo: najmanjše bi lahko primerjali s češnjami, največja pa so velika kot grenivke. Največje jabolko, ki so ga do zdaj obrali, je tehtalo kar 1,3 kilograma.
  7. Jabolka skupaj s hruškami, breskvami, slivami in češnjami spadajo v družino rožnic.
  8. Največje proizvajalke jabolk na svetu so Kitajska, ZDA, Turčija, Poljska in Italija. Petdeset odstotkov vsega sadja listopadnih sadnih vrst, ki ga pridelajo na svetu, predstavljajo jabolka.
  9. Eno najslavnejših jabolk v zgodovini je najbrž tisto, ki se je odbilo od glave Isaaca Newtona, ko je zleknjen v sadovnjaku tuhtal o naravi vesolja. In tako se je rodil njegov zakon težnosti.
  10. Kar 25 odstotkov prostornine jabolka zavzema zrak: to je razlog, da jabolka plavajo na vodi.
  11. imageČe si se pregrizel skozi vsa neverjetna dejstva, ugrizni tudi v naš likovni izziv! Do 31. marca 2015 imaš čas, da pošlješ svoje delo na 7. Juniorjev likovni ekonatečaj. Letošnja tema: JABOLKO – čudežni sadež. Več o sočnih nagradah ter pogojih sodelovanja najdeš tukaj.

     


image


Facebook Junior.si

Anketa


Kolikokrat je odrasla samica pande večja od svojega mladiča?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov