Vstopna stranVsebinaArhiv

Pustne norčije

Besedilo: Kay Boatner
Fotografija: Rebecca Hale / osebje NGS

imageV času maškar pričakuješ duhove, kraljične in pirate. Ne pričakuješ pa, da bodo imeli štiri noge! Nekateri skrbniki našemijo tudi živali – v februarski številki predstavljamo nekaj najzabavnejših kostumov, za pokušino pa si oglej psa – pirata.Če našemiš domačega ljubljenčka, poskrbi, da mu bo v kostumu udobno, da mu ne bo prevroče ter da bo lahko sproščeno dihal in hodil.

Priboljški za štirinožne kosmatince
Če bi se tvoj domači ljubljenček prenajedel krofov, bi mu bilo slabo, ali bi celo zbolel, zato mu raje pripravi posebne pustne priboljške. Zamisli lahko dobiš v trgovinah za male živali ali pa s pomočjo enega od staršev preizkusi spodnje recepte. Še več receptov poišči na spletni strani www.pasjikeksi.com, kjer so nam prijazno dovolili tudi objavo spodnjih dveh receptov.

Mačje dobrote – puranje pleskavice
250g mletega puranjega mesa
½ skodelice naribanega korenja (mera je skodelica za 2 dl)
½ skodelice krušnih drobtin
1 jajce

Vse sestavine damo v skledo in jih zgnetemo z roko. Oblikujemo majhne pleskavice.
Spečemo jih na peki papirju v pekaču na 170 °C okoli 10 minut.

Pasji priboljški – piškoti z rižem in piščancem
1 skodelica kuhanega riža (mera je skodelica za 2 dl)
1 skodelica koščkov kuhanega piščanca
1 jajce
½ skodelice neslane juhe
1 korenje (v kockah)

Vse sestavine zmeljemo v mešalniku v gladko zmes. Z nožem jo na 1cm debelo
razporedimo po peki papirju na pekaču. Pred pečenjem z nožem zarišemo linije piškotov, da jih bomo lažje razlomili.
Pečemo pri 200 °C približno 20 minut.

Priboljške shranjujemo v hladilniku v hermetično zaprti posodi. Rok trajanja 1 teden.

 


Šelmarija, pustovanje po kostanjeviško

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Hrvoje Teo Oršanič

Odganjanje zime
Pustovanje je običaj, ki izvira še iz obdobja, preden smo ljudje začeli šteti leta. Star je torej več kot dve tisočletji. S pustovanjem so ljudje pomagali odgnati zimo z njenimi kratkimi, temačnimi dnevi in snegom ter priklicali pomlad. Z besedo pust imamo v mislih pravzaprav pustni teden, ki pa ni vsako leto ob istem času. Običajno je, tako kot letos, februarja, včasih pa pade v mesec marec. Kot »najbolj prava« pustna dneva veljata pustna nedelja in torek, ki ji sledi. Tedaj je pustne maškare – to zagotovo veš – mogoče srečati tako po vaseh kot tudi po mestih. Beseda pust je stara več stoletij. Pred približno 450 leti jo je omenjal že Primož Trubar, ki je napisal prve tiskane knjige v slovenskem jeziku. Kot pravijo, naj bi nastala iz besede »mesopust«. Pomenila naj bi torej čas, ko »pustimo meso«, torej post. Po norčavem pustnem času je med verujočimi res sledil mesec in pol resnosti, ko niso jedli mesa. To je bila priprava na veliko noč, ko naj bi Jezus vstal od mrtvih.

image
Na čelu sprevoda nosijo šelmo, pločevinast »ponaredek« izvotljene buče.

Pustovanje po kostanjeviško
Šelmarija, edinstveno pustovanje, traja štiri dni – od nedelje do srede. Kostanjevičani, ki se nanj vsako leto skrbno pripravijo, ga ohranjajo takega, kot so ga »podedovali« od svojih prednikov. Šelmarija obstaja že kar 160 let in je najstarejše ohranjeno pustovanje na Slovenskem. Na šelmariji sodeluje okoli 15 pustnih likov, ki jim pravijo šelmarji. Ta beseda izvira iz nemške besede »schelm«, ki pomeni »navihanec«. Kostanjeviški šelmarji so člani društva Prforcenhaus in tudi to ime je nemškega izvora. Pomeni pa »nora hiša« ali »lovski pogon«. Tistim redkim, ki ne želijo biti zraven pri pustovanju, pravijo copatarji. Včasih ženske, ki so se v Kostanjevico primožile od drugod, svojim možem niso dovolile sodelovati na šelmariji. Včasih pa jim tega niso dovolile tudi zaradi popivanja. Če so se možje uklonili, so jih drugi posmehljivo poimenovali copatarji.

image
Po mestu stopa za pustni čas nenavadno resna gosposka. A resna je samo na videz …

Oče Šelme in drugi liki
Pustovanja se prične na pustno nedeljo zjutraj. Tedaj vrže Kostanjevičane iz postelj topovska salva, nato pa po mestecu zadoni godba, ki zaigra glasno budnico. Na nedeljsko popoldne predsednik Prforcenhausa, »nore hiše«, prižge pustni ogenj in po mestu krene povorka. To pomeni, da oblast v svoje roke prevzema »nora hiša«, od katere ni mogoče pričakovati kaj prida resnosti. Da pa ne bi šlo v teh dneh kaj narobe, za red poskrbi posebna straža, ki ji pravijo purgergarda. Na čelu povorke stopa oče Šelme, ki na palici nosi šelmo. Šelma je pločevinast »ponaredek« buče, ki spominja na izvotljeno bučo, kakršno si sam napraviš za noč čarovnic. Sledijo mu predsednik s prvo damo, pa kanonik (župnik) in guverner banke, mestni sodnik in pisar, za njimi pa prevzvišena mestna gospoda in še druge maske.

image
Kurenta na koncu resda zažgejo in vržejo v Krko, a bo čez eno leto spet živ in poskočen.

Ponedeljek, dan za otroke
Naslednjega dne, v ponedeljek zvečer, se po Kostanjevici odpravijo v sprevodu še otroci. Spremljajo jih godbeniki in pustni liki, ki nosijo prižgane bakle. Med obhodom si skandirajo pesem, ki daje vedeti, da se med pustom nihče ne jemlje prav preveč zares. Nato predsednik »nore hiše« pozdravi »vse bedakinje in bedake«, sledi pa zabavna predstavitev pomembnih dogodkov v mestecu. Plesalke se predstavijo s plesom kankan, predsednika, ki bo »nori hiši« poveljeval naslednje leto, pa si izvolijo kar tako, da ga privedejo na silo … Od navdušenja nad novim predsednikom sledi ples v maskah.

Še več o šelmariji preberi v februarski številki revije National Geographic Junior.

 


Džungla v mestu

Besedilo: Jamie Kiffel – Alcheh
Fotografija: Bradley Kanaris / Getty Images

V mestih se kar tre poslopij, avtomobilov in ljudi. Toda nekatera mesta nepričakovano dobijo tudi svojo divjo plat. Človeška naselja se širijo v življenjsko okolje živali, zato se živali, kot so pume in kenguruji, učijo, kako preživeti v mestih. Oddaja Urbana džungla, ki se bo na televizijskem programu National Geographic Channel iztekla ravno v začetku februarja, raziskuje, kako naselja vplivajo na razmišljanje in vedenje živali. Preberi si, kaj se zgodi, ko divjinske živali postanejo mestni sosedje.

Velika mačka, veliko mesto
Los Angeles, ameriška zvezna država Kalifornija
Puma se plazi po grmičevju, v ustih ima plen, ki ga vztrajno vleče čez skale in okrog orjaške strukture – znamenitega napisa Hollywood v Los Angelesu, Kalifornija. Puma živi v parku nad mestom, kamor se na pohod odpravi veliko ljudi. »Toda pume se nerade kažejo ljudem,« pravi biolog Boone Smith. »Ta se je morala na prisotnost ljudi pač privaditi.« Žival na skrivaj opazuje ljudi in opreza, kdaj bodo prišli in spet odšli. Ko pade noč in ljudje dokončno odidejo, se puma spet lahko odpravi na lov.

image

Kenguruji na zelenici
Canberra, Avstralija
Igralec golfa stoji na trati in se pripravlja na odličen zamah. Toda nenadoma nekaj priskaklja mimo. Ne, to ni žoga, temveč kenguru! »Canberra se počasi, a vztrajno širi v življenjsko območje kengurujev,« razloži Smith. In na stotine jih zdaj živi na igriščih za golf v avstralskem glavnem mestu. Kenguruji so se na golf igriščih pojavili že pred petnajstimi leti med hudo sušo. Ko so odkrili sočno travo in svežo vodo, so mnogi od njih ostali. Danes se igralci golfa sprehajajo le nekaj metrov stran od kengurujev, ki počivajo in skrbijo za svoje mladiče. Zagotovo pa ne igrajo golfa.

Opičje norčije
Cape Town, Južnoafriška republika
Skupina »tatov« se zbira pred hišo. Eden od njih opazi odprto okno in smukne v notranjost, zagleda hladilnik in se spravi nanj. Toda to niso običajni vlomilci, temveč pavijani. Ti primati dobro plezajo, so spretni in zelo inteligentni: imajo vse tiste lastnosti, ki naj bi jih imeli dobri tolovaji. Najraje jemljejo hrano. Mesto Cape Town se hitro širi v živalske življenjske prostore, zato imajo pavijani veliko priložnosti za obisk človeških domov. »Če ne paziš, kje imaš hrano, jo bodo zagotovo našli,« pravi Smith. Ljudje so že poskušali ustaviti pavijane, toda opice se ne dajo in še naprej iščejo priboljške.

Še več zanimivih primerov preberi v februarski številki National Geographic Juniorja!


Reševanje volka

Besedilo: Scott Elder
Fotografija: Sue Stefanelli

Trije drobni mladiči sivega volka se stiskajo v gruči, v praznih želodcih pa jim kruli. Namesto da bi skupaj s krdelom živeli v divjini, se nahajajo v ogradi za hišo v osrednji Floridi v ZDA. Lastnik posesti je starše mladičev pripeljal na zanemarjeno dvorišče kot domače ljubljence. Ker sta bila samec in samica prisiljena živeti v neuglednem in nenaravnem okolju, nista mogla skrbeti za svoj naraščaj. Mladiči niso samo podhranjeni – imajo tudi veliko okužb. Če ne bodo kmalu deležni pomoči, ne bodo preživeli.

Zaskrbljeni sosedje so obvestili uslužbenca s Komisije za ribe in divjinske živali na Floridi in ta je obiskal posest. Pokukal je v temen zasilen brlog na dvorišču in zagledal šibke mladiče. Pretresen je spoznal, da so v slabem stanju, zato jih je odnesel in zapustil posest. Drugi uslužbenci se bodo pozneje vrnili po odrasla volkova, da jih bodo odpeljali v zavetišče, kaznovali pa bodo tudi lastnika posesti, ki je zanemarjal živali. Zdaj se mora uslužbenec osredotočiti na zdravniško oskrbo mladičev.

Iz pisarne pokliče zavetišče Shy Wolf Sanctuary v Naplesu na Floridi, kjer skrbijo za zavržene in zanemarjene nenavadne domače ljubljenčke. Nancy Smith, soustanoviteljica zavetišča, mladiče sprejme. Iskat jih pride s prostovoljko Sue Stefanelli, potem pa jih odpeljeta k veterinarju, ki postavi nerazveseljivo diagnozo: poleg tega, da so mladiči podhranjeni, jih srbi koža zaradi glivičnega vnetja, morda pa imajo v črevesu tudi smrtonosnega zajedavca. »Komaj tri tedne so stari, pa imajo že toliko težav,« se zgrozi Smithova. »Čudež je, da so še živi.«

image

Vrnitev volkov
Smithova in Stefanellijeva pripeljeta živali – dva samca in samico – k Smithovi na dom, kjer bodo deležni intenzivne nege. Vsak dan jih okopata, da bi jih ozdravili glivičnega vnetja, in jim dajeta antibiotike proti zajedavcem. Mladiči se vsake štiri ure nacejajo s slastnim kozjim mlekom z dodatki po steklenički. Poleg tega redno dobivajo infuzijo, torej prejemajo hranljive snovi po cevki naravnost v kri, da bi se okrepili.

Pet dni pozneje so mladiči videti krepkejši in imajo več energije. Ženski jih preselita v sobo v hiši Stefanellijeve, kjer imajo dovolj prostora za igro. Stefanellijeva mladiče – zdaj poimenovane Tien, Chocowa in Indy – uči piti hranilno mlečno mešanico iz sklede. Pozneje začnejo jesti gosto hrano, na primer piščanca. Živali goltajo obroke, med hranjenjem pa grizljajo prste Stefanellijeve.

Veterinar kmalu ugotovi, da mladiči nimajo več okužb. Trojica je zdaj živahna in je svojo sobo že razdejala; mladiči so med drugim na kosce raztrgali linolejski pod. »Volkovi so neverjetni,« se navdušuje Stefanellijeva. »Niso pa primerni za domače ljubljence.« Pojasnjuje, da jih ljudje dobijo od rejcev in pričakujejo, da bodo volkovi kot psi. »Ampak volkov ne moremo udomačiti,« dodaja. »Naše malo krdelo je vsekakor ohranilo svoje divje lastnosti – in to je dobro.«

Kako se je zgodba razpletla, preberi v februarski številki National Geographic Juniorja.


20 zimskih idej

Besedilo: Maja Omladič
Fotografije:  © Shutterstock / Yanlev (snežak); © Shutterstock / Lorraine Swanson (drsalec); © Shutterstock / Artur_Em (krmilnica); © Shutterstock / Dragonika (kuža); © Shutterstock /  / M.M. (dežnik)

    image
  1. Naredi snežaka in s prijatelji tekmuj, kdo bo imel lepšega, večjega …
  2. Delaj angelčka v snegu.
  3. Zgradi svojo ledeno umetnino ali iglu.
  4. Sankaj, smučaj, ali deskaj na snegu.
  5. Kepajte se!
  6. Odkidaj sneg pred domačim vhodom (ali pomagaj komu od starejših pri tem).
  7. Odpravi se na sprehod, ko sneži, in lovi snežinke z jezikom. Gre?
  8. Nauči se drsati ali igrati hokej na ledu. Pojdi na javno drsališče.
  9. image
  10. Ob mraku se s prijatelji igrajte z naglavnimi ali ročnimi svetilkami.
  11. Opazuj zimsko zvezdnato nebo.
  12. Obesi ptičjo krmilnico in hrani ptiče.
  13. Če imaš psa, ga tudi pozimi vsak dan pelji na sprehod.
  14. Fotografiraj zimsko naravo.
  15. image
  16. Zunaj s starši postavite svoj zimski pustolovski park in tekmujte.
  17. Če ni snega, še vedno lahko rišeš s kredo po dvorišču. Le toplo se obleci in podloži pod kolena kakšen karton ali časopis.
  18. Ob suhi zimi se lahko igrate ristanc ali zemljo krast.
  19. Igrajte se slepe miši, skrivalnice ali se lovite.
  20. Igrajte nogomet ali si podajajte žogo. V snegu je še toliko zabavneje!
  21. Pojdi na sprehod in opazuj stopinje živali. Ali se ptiči pozimi oglašajo?
  22. Z barvastim dežnikom se sprehajaj po dežju in skači po lužah (prej vprašaj starše!).

image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov