Vstopna stranVsebinaArhiv

Juniorju iz srca

image Ob prvi mladi okrogli obletnici želim, da bi intenzivne barve, tako kot doslej, še dolga leta bogatile strani, ki vedoželjnim raziskovalcem odkrivajo velike in male skrivnosti našega sveta. Da bi še naprej vabili k opazovanju lepote vsega, kar nas obdaja. Da bi z veseljem likovno izražali svoje vizije in domislice ter jih delili z drugimi v vaši galeriji. In kar je še bolj pomembno: da bi kot doslej spodbujali skrb za varovanje koščka sveta, na katerem živimo, saj vemo, da tako veliko prispevamo k naši skupni sreči.   

Beatriz Tomšič Čerkez, slikarka in likovna pedagoginja


Preberi voščila drugih pomembnih odraslih:

Juniorju iz srca!
Voščilo Roka Kvaternika, založnika
Voščilo dr. Uroša Grilca, ministra za kulturo
Voščilo Mete Krese, fotografinje in novinarke
Voščilo dr. Ivana Šprajca, arheologa

Oglej si voščilnice naših bralcev!

Preberi še druge članke o Juniorjevi 10-letnici:

10 Neverjetnic o Juniorju
10 največjih Juniorjevih pustolovščin

 

 

 

 


Osssupljive kače

Besedilo: Chana Stiefel
Fotografije: © Michael D. Kern

Kače menjajo povrhnjico kože.
Kače dobesedno prerastejo del svoje kože. Pravimo, da se levijo. Vsakih nekaj mesecev se začnejo skoraj vse kače drgniti ob tla ali ob drevesna debla. Tako se od ust naprej počasi izluščijo iz povrhnjice kože, ki jim je postala pretesna. Odmrla povrhnjica je po levitvi obrnjena narobe. Spodaj je nova povrhnjica in tako kača dobi novo, svežo podobo. Popolna preobrazba!

image
Drevesni gad

Kačji strup ima ubijalsko moč.
Nekatere kače imajo dva votla, ostra strupnika, ki ju zapičijo v plen. Slednji zaradi strupa pogine ali ostane paraliziran in tako ga kača lažje požre in prebavi. Črna mamba, ki je razširjena v Afriki, je ena najbolj strupenih kač našega planeta. Dolga je lahko tudi do pet metrov, debela kot žoga za biljard in napade z neverjetno hitrostjo. Samo dve kapljici njenega strupa sta dovolj, da pokončata človeka. Vsekakor je tale kača vsega spoštovanja vredna – toda bolje jo je občudovati kar od daleč.

Kače »vidijo« toploto. Zeleni drevesni piton Nekatere kače, kot na primer pitoni, klopotače ali graveži, izjemno dobro vidijo, za iskanje plena pa uporabljajo tudi druga čutila. Ta bitja imajo pred očmi odprtine s posebnim čutilom, s katerim zaznavajo toploto, ki jo oddajajo živali s stalno telesno temperaturo. Tako lahko svoj plen lovijo podnevi in ponoči.

Neprijetni objemi udavov imageUdavi, anakonde in pitoni, ki jih imenujemo tudi orjaške kače, imajo neverjetno moč stiskanja. Te kače ovijejo mišičasto telo tesno okrog svojega plena in ga stisnejo, da zaustavijo kroženje krvi in plen zadušijo. Ta srhljiva moč prihaja iz mišic, ki so pritrjene na 200 ali več vretenc kačje hrbtenice (ljudje se rodimo s samo 33 vretenci).

Še več zanimivosti o kačah si preberi v februarski številki National Geographic Juniorja.

 


Pasja govorica

Besedilo: Aline Alexander Newman in Gary Weitzman, dr. vet. med.

Opazuj skupino psov, ki se igrajo v parku. Kosmatinci se med seboj ne poznajo, toda že po nekaj minutah druženja se zatopijo v pasjo igro. Ruvajo in lovijo se, to pa je njihov način »pogovarjanja«. Namesto besed uporabljajo telesno govorico. Nauči se »prisluhniti« telesni govorici svojega štirinožca, saj se mu tako laže približaš. Preberi, kaj ti mogoče želi pes povedati na spodnje štiri načine.

Rep na razstavi
Pes, ki nastopaško hodi naokrog z visoko dvignjenim repom, vsem pove, da je glavni. To še bolj pride do izraza, če ima pes dolg ali košat rep. Mogoče imajo ravno zato volkovi tako veličastne repe, pri nekaterih psih pa je dlaka na notranji strani repa svetlejše barve. Tako je rep bolj opazen, kadar je dvignjen, in sporočilo je vsem jasno.

Psa nikoli ne smeš vleči za rep. S tem lahko premakneš kosti in povzročiš poškodbo živcev. Rep se potem ne premika več.

Igrivi priklon imageKadar se pes prikloni, pomeni, da je pripravljen na zabavo. Recimo, da se pes sproščeno približa psici. Ona se usloči, tako da se s »komolci« skoraj dotakne tal, divje maha z repom, zadek pa moli v zrak. Nekaj sekund vztraja v položaju, nato se požene v dir in pogleduje nazaj, ali ji pes sledi. Ko priskače za njo, oba začneta dirjati in se loviti. Če se eden preveč močno zaleti v drugega, se na hitro prikloni, kar pomeni: »Ups!« Psi se znajo igrati sami, vendar imajo tudi oni raje družbo, tako kot ti. Torej, če se ti pes prikloni, naj se igre začnejo! Zavedaj pa se, da imajo psi raje družbo drugega psa kot človeka.

Proseči pogled
Prikupni mali kosmatinec, ki strmi naravnost vate, medtem ko ješ, ni lačen kot volk. Nadzoruje te. Pes, ki bulji vate, se s teboj sporazumeva. V naravi bi ti mogoče skušal pojasniti, da je on glavni, zato se mu ne približaj preveč. Za mizo pa verjetno prosjači za ostanke. Če mu daš kaj za pod zob, si mogoče misli, da te je dobro izuril – izpolnjuješ njegove ukaze! Zato se ne zmeni zanj, kadar prosjači. Poskrbi tudi za to, da mu kdo drug ne daje hrane z mize. Sčasoma bo kosmatinec dojel, da si gospodar ti in da prosjačenje ne deluje. Ko mu boš naslednjič ukazal, naj da prostor, te bo mogoče celo ubogal.

Več o pasjii govorici pa si preberi v februarski številki National Geographic Juniorja. 

 


Skrivnosti drežniškega pustovanja

Besedilo: Meta Krese
Fotografije: Arne Hodalič

Lepo je v Drežnici. Vas šteje le okrog 250 ljudi in vseeno ni prav nič puščobna ali dolgočasna. Ima trgovino, dve gostilni, zdravnik obišče vaščane dvakrat na teden. Osnovna šola je do 5. razreda, potem se otroci vozijo v Kobarid. Z avtom si tam v 7 minutah. Visoki hribi, ki obdajajo vas, še posebej ob sončnih dnevih prav kličejo po hribovskem potepanju in raziskovanju. No, tistim naključnim obiskovalcem, ki smo bolj lene narave, je dovolj že samo pogled na Matajur, Kolovrat ali Krn in smo srečni. Tudi zaradi pustovanja je vas nekaj posebnega.

V Drežnici je pust resna zadeva. Pri šemljenju se fantje držijo strogih pravil. Da, fantje. Maske niso ne za dekleta in ne za otroke. Še poročeni moški jih ne smejo nositi. Tisti hip, ko si nataknejo poročni prstan, lahko pozabijo na svoje stare prijatelje. Živahni zimski večeri, ko so se dolge ure zabavali ob načrtovanju pusta, so za njih samo še prijeten spomin.

image

Dolga priprava Na pust se začnejo pripravljati že zadnjo soboto v letu, ko v fantovščino sprejemajo nove člane. »Od majhnega živimo s pustom,« mi pove Leon. »Kot otroci se bojimo Ta grdih in Cgajnarjev, sčasoma pa ne moremo pričakati dneva, ko nas bodo sprejeli medse.« Obreda se veselijo, a verjetno se ga marsikdo tudi boji, saj ne vedo, kaj jih čaka. Nihče, prav nihče – le stari člani, seveda – se še ni dokopal do tega, kaj jih to soboto čaka. »Zaveza molčečnosti je do groba,« pravijo člani. In tega se resnično držijo. Do drugih je pricurljajo le to, da morajo znati vriskati. image»Se zgodi, da koga ne sprejmete?« me zanima. »Ne, ne,« mi zagotovijo. »Ampak na tesno je pa že šlo.« Članstvo prinese tudi posebne pravice, razložijo že izkušeni člani Drago, Erik, Matej in Edo. »Mlajše od 18 let, ki še niso člani naše druščine, operemo, če hodijo po gostilnah in se potikajo ponoči po vasi. Poleti ali pozimi, ko je leden mraz. Polijemo jih s škafom vode ali pa jih potunkamo »Pa se je komu od vas zgodilo, da bi bil opran,« jih vprašam. »Seveda. Večkrat,« so mi zagotovili. O, najbrž si marsikdo oddahne, ko ga sprejmejo medse, pomislim. »In katere so vaše dolžnosti, če pozabimo na pripravo pustovanja?« »Med letom organiziramo miklavževanje. Otrokom kupimo darila, ker so nas obdarovali za pusta. Pomagamo starim pripraviti drva, izdelamo poročne prtone, pri čemer se z okraševanjem lahko izkažejo ženske.« Prton, prton, kaj je že to, mi gre po glavi. Seveda, kamniti obok, ki obdaja vhodna vrata na dvorišče, se spomnim.

Izdelovanje mask
Katere maske bodo nosili drugi, je skrivnost. Nekaj je gotovo. Mladi so vedno Ta grdi. Po novem letu se vrstijo sestanki, kjer si člani v najstrožji tajnosti razdelijo vloge. Potem se lotijo izdelovanja mask. Vsaka hiša v vasi ima delavnico, tako da si vsak lahko – pravzaprav mora – izrezljati svojo masko. In ko se lotijo dela, nimajo vstopa vanjo niti družinski člani, kaj šele tujci.
image
S kladivom in dletom v lipovino počasi vdolbejo obličje, za katerim se bodo skrivali v sprevodu. Novincem se pri delu včasih zatakne, a za nasvet se ne smejo obrniti na očeta. Le starejši fantje jim lahko priskočijo na pomoč.
Tudi šivanja se lotijo sami. V nekaj mesecih bodo tako poleg Ta grdih izrezljali seveda tudi Ta lepe. Na čelu sprevoda bo Tisti, ki vozi. Spremljal ga bo Godec, za njim pa bodo maširali dva ali trije pari Ta lepih in Ta stara dva. Pa še veliko drugih: Petelinar, Vsaka dobi, Zdravnik, Rezjan, ki lonce flika in nože brusi, Ta debel, Poštar, Policaj, Cgajnarji in Ta grdi. Zadnja leta jih je v povorki kakšnih 25 do 30.

Še več drežniških skrivnosti izveš v februarski številki National Geographic Juniorja.

 


Resnica o tvojih najljubših junakih

Besedilo: Johnna Rizzo
Fotografije: z dovoljenjem karantanija cinemas (po);  z dovoljenjem karantanija cinemas (jake); z dovoljenjem blitz film & video distribution (turbo)

Risani junak – resnična žival: Po (Kung fu panda) – orjaški panda Resnica v risanki: Po lahko v usta stlači ogromne količine hrane. Nekoč si je privoščil kar 40 kolačkov hkrati! Tudi resnični pande veliko jedo – pogosto od 10 do 20 kilogramov bambusovih listov na dan.image Lažne veščine: Po je hraber in vedno pripravljen na boj, zato se zna postaviti nevarnosti po robu. Slovi po tem, da se v sovražnika zaleti s trebuhom in ga pošlje visoko v zrak. Resnični panda se v plenilca ne zaletava s telesom. Lahko pa ga ugrizne in mahne z nogo. Če se znajde v nevarnosti, spusti glavo in strmi v nasprotnika, kot bi želel reči: »Spelji se!« Navduši prijatelje: Ko se je junak zaprisegel molku, si je moral klepetavi igralec, ki mu je posodil glas, v snemalnem studiu z dlanjo pokrivati usta, da ni kakšne zinil. Očaraj starše: Pande imajo podaljšano zapestno kost, ki jo pri trganju bambusa uporabljajo kot ljudje palec. Nori citati iz filma: Po reče po predolgem spancu: »Vso noč sem sanjal, da sem buden, in to me je na smrt utrudilo.«

Risani junak – resnična žival: Jake (Purana na begu) – puran Resnica v risanki: Ko Jake spozna purana Rangerja, se z njim pomeri v plesu. Tudi resnični puranji samci plešejo. Da bi pritegnili pozornost samic, se včasih pomikajo v krogu in udarjajo s stopali.image Lažne veščine: Jake s prijateljem Reggiejem obišče podzemne tunele, kjer se purani skrivajo pred ljudmi. Tudi resnični purani se umikajo pred ljudmi, lisicami in drugimi nevarnostmi, vendar se zatečejo čim više od tal, zato spijo na drevesih. Navduši prijatelje: Vsakič ko so animatorji zaključili s snemanjem filmskega prizora, so proslavili tako, da so oponašali purane. Očaraj starše: Purji iztrebki imajo obliko spirale; puranovi pa so v obliki črke j. Nori citati iz filma: Jake pove Reggieju, ko se prvič srečata: »Sem Jake, član POF – to je Puranja osvobodilna fronta. Pravkar smo te vpoklicali na tajno misijo.«

Risani junak – resnična žival: Turbo (Turbo) – polž
Resnica v risanki: Turbova hiša pomodri, kadar polž dirka. Telo resničnega svetlečega morskega polža lahko oddaja modrikasto svetlobo. Ta pojav imenujemo bioluminiscenca, pomaga pa pri odganjanju plenilcev. image
Lažne veščine: Turbo in drugi polži želijo priti do visoke table pred nakupovalnim središčem. Pomagajo si tako, da se zapeljejo po električnih žicah, ki vodijo do tja. Resnični polž bi se lahko edino priplazil po drogu navzgor. Lepljiva sluz polžem omogoča plezanje navpično navzgor, zato običajno ne padejo.
Navduši prijatelje: Prizori, ki so se odvijali na avtomobilski dirki Indianapolis 500, vključujejo skoraj 500 tisoč animiranih gledalcev.
Očaraj starše: Vrtni polž lahko izleže 500 jajčec na leto.
Nori citati iz filma: Turbov odziv, ko ga brat Žlajf ozmerja s čudakom: »Vem, prav imaš! A ni to super?«

Še več resnic o risanih junakih iz filmov poišči v februarski številki National Geographic Juniorja.


Družinski potep: Antonijev rov

Besedilo: Irena Cerar
Fotografiji: Tadej Maligoj (steklenička, otroci); Arne Hodalič (maketa)
Ilustracija: Matej de Cecco

Obleci si površnik, nadeni si čelado in SREČNO – spusti se v enega najstarejših rudnikov v Evropi!

So ti starši že kdaj očitali, da si živ kot baker? Prav gotovo ne. Kvečjemu, da si živ kot živo srebro! To je namreč edina kovina, ki je pri normalni temperaturi tekoča, otrdi šele pri minus 38,9 ºC. Tudi škrati so nagajivi, nemirni in nepredvidljivi. Oboje, živo srebro in škrate, pa imajo v idrijskem rudniku živega srebra. Če imaš rad bolj drzna doživetja, tega resnično nočeš zamuditi.

Kako se je začelo … imagePo ljudskem izročilu naj bi živo srebro v Idriji odkril izdelovalec škafov okoli leta 1490, ko je v studencu namakal leseno posodo, preden jo je odnesel naprodaj. Na kraju najdbe so že leta 1500 postavili cerkev sv. Trojice, hkrati pa so začeli kopati še danes ohranjeni Antonijev rov. Od takrat dalje so rudarji izkopali več kot 700 kilometrov rovov, najgloblji deli rudnika so segali kar 400 metrov globoko pod zemljo. Idrija je postala drugi največji živosrebrov rudnik na svetu, bližnje mesto pa je bilo zaradi tega zelo pomembno in razvito. 

Zaprtje rudnika Podzemni svet idrijskega rudnika je izjemen in veličasten. Po petih stoletjih neprekinjenega delovanja se zdaj rudnik postopno zapira. image Živo srebro, ki se je nekoč na veliko uporabljalo v znanosti, medicini, tehniki in industriji, so začele nadomeščati okolju in človeku manj škodljive snovi. A delček tega skritega sveta si lahko ogledamo v najstarejšem delu rudnika, Antonijevem rovu. Podzemno pustolovščino začnemo v imenitni stavbi Šelštev, nekoč pomembnem vhodu v rudnik. Tam nas oblečejo v zaščitne površnike in čelade, nato pa se pod vodstvom vodiča odpeljemo približno 100 metrov globoko v rudnik. Skozi osvetljene rove pridemo do nenavadne podzemne kapele sv. Trojice, ki so jo zgradili v 18. stoletju. Sledi spust po slepem jašku in prikaz različnih načinov odkopavanja rude. Po stopnicah Atthemsovega vpadnika se iz podzemlja vrnemo »na zemljo«.

Muhasti škrat V rudniku boš videl marsikaj, morda boš slišal tudi kakšnega škrata. Ljudje so namreč včasih pravili, da v rudniku prebiva rudniški škrat, berkmandelc. Če so ga rudarji in delavci slišali, kako s kladivom tolče, je bila zanje to lahko velika sreča. Veljalo je namreč pravilo, da so tam, od koder prihaja odmev, bogate žile.image Berkmandeljce se lahko samo sliši, videti pa jih ne moreš. Na splošno velja, da ne prenesejo preklinjanja, žvižganja in razposajenega vedenja. Da bi si pridobili njihovo naklonjenost, so jim rudarji vsak dan nastavljali polno posodico jedi na določen kraj; vsako leto pa so jim podarili majhen rdeč suknjič. Verjeli so namreč, da bi si nakopali njihovo jezo in nemilost, če tega ne bi delali. Do tistega, ki jim je ustregel, so bili škratje zelo dobrohotni. Izkopali, nalomili in obdelali so mu toliko rude, da je sam ne bi mogel v več tednih težkega dela …

Grad z zapletenim imenom
Po obisku turističnega rudnika se lahko sprehodiš tudi do mogočnega gradu Gewerkenegg, ki kraljuje nad starim mestnim jedrom Idrije. Sezidan je bil v 16. stoletju in je služil kot sedež rudniške uprave ter središče živahnega trgovanja z dragoceno kovino. Danes je v njem Mestni muzej Idrija s stalno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije. Muzej je leta 1997 prejel laskavi naziv za najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine.

image

Kako do rudnika
Antonijev rov se začne na južnem delu Idrije, v stavbi Šelštev na Kosovelovi 3. V središču mesta sledimo oznakam za Antonijev rov in parkiramo na urejenem parkirišču pred stavbo.
Voden ogled Antonijevega rova traja uro in pol. Obisk vključuje tudi ogled 20-minutne video projekcije.

Čas ogleda
Turistični rudnik si lahko v februarju in marcu ogledamo ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10. in 15. uri.
Urnik ogledov preveri na www.rzs-idrija.si

 


Vrnitev izginulega risa

Besedilo: Crispin Boyer
Fotografije: © Shutterstock / Mirek Srb; © Shutterstock / Eduard Kyslynskyy

Zadnji risi Britanskega otočja so živeli nevarno, saj so se morali izogibati tabornim ognjem, bežati pred napadalnimi psi in se skrivati v jamah. Proti koncu petega stoletja so tamkajšnji prebivalci začeli krčiti gozdove, da so ustvarili prostor za kmetije in pašnike. Risi so imeli vse manj skrivališč – pa tudi plena. Ko so začeli napadati živino, so postali med ljudmi osovraženi. Njihovo število je upadalo in kmalu so izginili z Britanskega otočja. Danes jih znanstveniki želijo vrniti na Otok.

Skrivnostni ris

imageEvrazijski ris je največji med štirimi vrstami risov, hkrati pa je najbolj razširjen. Te samotarske mačke se tiho gibljejo po gozdovih od zahodne Evrope preko Rusije in vse do osrednje Azije. Odvisni so od lastne iznajdljivosti ter izjemnega vida in sluha, ki jim pomagajo pri plenjenju zajcev, glodavcev, ptičev in občasno celo jelenjadi, ki je tudi do štirikrat večja od njih. Če ni dovolj dreves in grmovja, se navadni risi težko skrijejo in čakajo v zasedi. Mačkam trda prede, kadar ljudje uničijo njihov življenjski prostor. Ponekod po svetu so celo izginile. Ampak ne za vedno. Naravovarstveniki v Švici, Nemčiji, Franciji, Sloveniji in drugih državah so na svoje območje pripeljali evrazijske rise od drugod in jih znova vpeljali v njihova nekdanja lovišča. Zdaj nameravajo znanstveniki to storiti na Britanskem otočju. Če bi rise tja vrnili, ne bi samo povečali števila pripadnikov te nekoč ogrožene vrste, temveč bi tudi ohranili njihov življenjski prostor – gozd. Risova zmaga je hkrati zmaga gozda.

Ravnovesje
imagePredstavljaj si, da odpreš pokrov avta svojih staršev in začneš iz njega vleči posamezne dele. Motor bi kmalu zaječal, porabil preveč goriva ali začel puhati dim. Nekaj podobnega se je pripetilo gozdovom na Britanskem otočju, ko je izginil evrazijski ris. Srnjad se je prenamnožila, saj ni bilo mačke, ki bi jo plenila.
Srnjad se prehranjuje z listjem drevja in grmičevja. Kmalu pa na nekaterih območjih britanskih gozdov ni bilo več dovolj listja za potrebe srnjadi. Ptice in glodavci, ki so se zanašali na zatočišče gozdnega podrastja, so padli v kremplje lisicam, ki jih sicer plenijo risi. »Sistem je neuravnovešen, to vidi vsak,« trdi naravovarstvenik Paul O’Donoghue, utemeljitelj projekta Lynx UK Trust, s katerim želi rise vrniti na Britansko otočje. »Imamo gozdove, kjer se je rast zaustavila zaradi prevelikega števila srnjadi.«
Če bo ta mačka spet zaživela na Britanskem otočju, se bo v gozdove povrnilo ravnovesje, saj bo na srnjad končno spet prežal plenilec. »Poleg tega je ris ambasador ogroženih živali,« dodaja O’Donoghue. »Ljudi bo navdihnil, da bodo želeli zaščititi ne samo risa, temveč tudi druge vrste.«
Evrazijski ris je največja med štirimi vrstami risov.

O drugih članih mačje družine si lahko prebereš v januarski številki National Geographic Juniorja.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov