Vstopna stranVsebinaArhiv

Juniorju iz srca

Fotografija: Arne Hodalič

image
Vzpon na Goro Znanja je ena najbolj razburljivih pustolovščin, ki si jih lahko zamislite. Vrha tega hriba ni videti. Toda, prej ko se začnete vzpenjati, višje boste prišli in boljši razgled boste imeli. Za vas, mlade, ki se hočete podati na to vznemirljivo pot čim prej, je National Geographic Junior idealen vodnik. Zato mu ob 10. obletnici iskreno čestitajmo in mu zaželimo uspešno delo še naprej.

Dr. Ivan Šprajc, arheolog

Preberi voščila drugih pomembnih odraslih:

Juniorju iz srca!
Voščilo Roka Kvaternika, založnika
Voščilo dr. Uroša Grilca, ministra za kulturo
Voščilo Mete Krese, fotografinje in novinarke

Oglej si voščilnice naših bralcev!

Preberi še druge članke o Juniorjevi 10-letnici:

10 Neverjetnic o Juniorju
10 največjih Juniorjevih pustolovščin

 

 

 


Na sprehodu z resničnimi dinozavri

Besedilo: Nika Susman
Ilustraciji: Blitz Film & Video Distribution

V novem filmu Sprehod z dinozavri 3D spoznamo Pakija, neustrašnega mladega pahirinozavra. Zaradi svoje majhnosti se mora z brati in sestrami nenehno boriti za hrano. Vsi ga podcenjujejo in čeprav se včasih počuti kot izobčenec, nikdar ne izgubi poguma. Še dobro, kajti pred njim je velika preizkušnja. Med selitvijo njegovega očeta ubije gorgozaver in Paki bo moral zbrati ves pogum in moč, da bo postal novi vodja črede. Mu bo uspelo? To seveda izveš v kinu, nas pa je zanimalo, kako je bilo z omenjenimi dinozavri v resnici.

image

Zgornja kreda
V filmu nastopajo pahirinozaver, gorgozaver, aleksornis, edmontonija, troodon, edmontozaver, hesperonih, kirostenot, parksozaver, poleg teh pa še pterozaver kecalkoatl (iz družine aždarhidov) in mali sesalec alfadon. So tudi v resnici vsi živeli v istem obdobju in na istem območju? »Vse naštete živali so živele v zgornji kredi in vse razen aleksornisa in kecalkoatla so bile najdene na istem območju – v Alberti v Kanadi,« pojasnjuje paleontologinja dr. Irena Debeljak. »Pahirinozavri in edmontozavri so živeli tudi na območju današnje Aljaske. Aleksornisa so zaenkrat našli le v Mehiki, zato paleontologi sklepajo, da je živel v stalno toplem in vlažnem okolju, v nasprotju z dinozavri s severa, ki so bili podvrženi izrazitim sezonskim spremembam v okolju,« še pove naša sogovornica in dodaja, da so se ravno zato nekateri od njih ob nastopu zimskega mraza vsako leto, tako kot Pakijeva družina, v velikih čredah selili na stotine kilometrov daleč proti jugu, podobno kot današnji severni jeleni.

Sodobniki?
Čeprav so vsi našteti rodovi živeli v obdobju zgornje krede, pa niso bili vsi sodobniki, opozarja paleontologinja. »Gorgozaver je po vsej verjetnosti izumrl, še preden se je razvil pahirinozaver. Kecalkoatl in alfadon pa sta živela nekoliko kasneje kot pahirinozaver. Zagotovo pa so živeli v istem okolju in ob istem času pahirinozaver, edmontozaver, edmontonija in troodon.«

image

Krvoločni gorgozavri
Gorgozaver Gorgon iz filma je pameten, hiter in srhljiv, vedno na lovu za naslednjo žrtvijo. Je bil zares tako krvoločen? »Vsi tiranozavri so bili izjemno krvoločni,« razloži naša sogovornica. »Znanstveniki domnevajo, da so imeli od vseh kopenskih živali vseh časov najmočnejši ugriz prav tiranozavri. In večji kot so bili, močnejši je bil njihov ugriz. Zobje so bili veliki kot manjše banane, nekoliko sploščeni od strani in ukrivljeni nazaj, da se jim plen ni izmuznil iz gobca. Stranski robovi zob pa so bili drobno nažagani kot rezila nožev za zrezke.«

Odgovori na nagradno vprašanje!

Kako je ime gorgozavru, ki ubije Pakijevega očeta?

Odgovor pošlji do 15. januarja 2014 na naslov National Geographic Junior, Stegne 9b, 1000 Ljubljana. Priloži tudi Dovoljenje za sodelovanje (če ga še nisi, velja namreč pet let), ki ga najdeš v reviji ali si ga natisneš tukaj. Petim srečnežem bomo podarili dve vstopnici za ogled filma.

Več o vseh dinozavrih, ki v filmu nastopajo, pa si preberi v januarski številki NG Juniorja.

 


Vrata – velika vsakdanja skrivnost

Besedilo: Irena Cerar
Fotografije: Arne Hodalič

Tokrat bo vrata naše zgodbe odprl Janus. V rimski mitologiji je to bog vrat in prehodov, začetka in konca. Navadno je upodobljen z dvema glavama in obrazoma. Eden gleda v preteklost, drugi v prihodnost, pa tudi v zunanjost in v notranjost. Če se ti zdi njegovo ime nekam znano, imaš prav! Po njem so poimenovali januar, prvi mesec v letu!

image
Na hišnih vratih iz Poljanske doline je upodobljen Samson, človek z nadnaravno močjo, ki se bori z levom. Družbo na fotografiji mu dela avtorica razstave mag. Polona Sketelj z mladima obiskovalcema.

Zvesti spremljevalci

imagePrav zato se nam je zdelo, da je januarska številka ravno pravšnja priložnost, da raziščemo eno največjih vsakdanjih skrivnosti. Nekaj, kar vsi srečujemo vsak dan, a o tem v resnici malo vemo. Le kaj bi to bilo? Vrata! Ne poznam nikogar, ki bi o njih toliko razmišljal in vedel kot mag. Polona Sketelj, muzejska svetovalka in avtorica čudovite nove razstave Vrata. Pripravili so jo v Slovenskem etnografskem muzeju. »Vrata vsi dnevno srečujemo, opazujemo, se jih neštetokrat dotaknemo,« navdušeno pojasnuje gospa Polona. »Toda ali o vratih razmišljamo, jih sploh poznamo in zaznavamo kot zveste spremljevalce skozi življenje? Se zavemo, kaj pomenijo? Prav zato, ker so tako običajen in vsakdanji predmet in za nas tako zelo pomemben, so me zelo prevzela; osebno in poklicno.«

image

Prva vrata
Njenega navdušenja nad vrati se človek hitro naleze. Od prvega srečanja z gospo Polono so moje oče veliko bolj odprte za vrata in njihov pomen. Zato sem se začela spraševati, kako je sploh prišlo do izuma vrat. »Človek je bil na zgodnejši stopnji razvoja odvisen od narave. Podobno kot živali si je poiskal naravna zaklonišča (drevesne krošnje, skalne previse, jame), ki so ga ščitila pred neugodnimi naravnimi razmerami in sovražniki,« pojasnjuje moja sogovornica. To se je spremenilo, ko se je človek začel stalno naseljevati, kar je povezano tudi z razvojem poljedelstva in živinoreje. Želel si je ustvariti boljše bivalne pogoje: »Vhodno odprtino je postopno zaprl. S tem so postala bivališča bolj zavarovana pred vremenskimi vplivi in sovražniki. Najstarejše doslej odkrito, lepo ohranjeno leseno vratno krilo v Evropi so izkopali leta 2010 arheologi v Švici. Narejeno je bilo za domovanja na koliščih iz povezanih desk in je staro okoli 5000 let.«
Več skrivnosti o vratih si preberi v januarski številki National Geographic Juniorja.

Za otroke, družine in šolske skupine ob razstavi potekajo:

ustvarjalne delavnice (izdelovanje hišnih mišk – ustvarjalcev vrat, izdelovanje duhovitih sporočilc za vrata, okraševanje vrat v različnih letnih časih, izdelovanje magnetov za vrata hladilnika, obeskov za ključe, hišic brez vrat – ptičjih hišic ...)
Vrata v pravljični svet – pravljične ure (vrata v pravljicah in vrata v svet domišljije)
Od vrat do vrat: fotoorientacija po okolici muzeja, namenjena spoznavanju vrat s pomočjo fotografij in zemljevida
Spoznavanje poklicev, povezanih z izdelovanjem vrat (ključavničar, mizar, rezbar, kamnosek)

Dogodki za otroke in družine v januarju
• sobota, 4 januar, ob 11. uri: Prehod v novo leto s koledarjem
• nedelja, 5. januar, ob 16. uri: Koledniki na vratih; glasbeno vodstvo po razstavi
• sobota, 18. januar, ob 11. uri: Hišica brez vrat: izdelajmo ptičjo hišico

Še več zanimivosti o vratih si preberi v januarski številki revije National Geographic Junior.  Razstava Vrata bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprta do novembra 2014. Več o muzeju na www.etno-muzej.si.


Reševanje sivega tjulnja

Besedilo: Sarah Rowe
Fotografija: © Shutterstock / Kevin Wise

Deset dni star mladič sivega tjulnja prvič zapusti samico in se na lastno pest odpravi v ocean na lov za hrano. Medtem ko zavzeto išče ribe, se nenadoma pojavi morski pes in ga ugrizne v zadnjo plavut. Tjulnju nekako uspe pobegniti, toda od napora je popolnoma izčrpan. Privleče se na plažo mesta New Jersey, ki leži na vzhodni ameriški obali. Ranjen in nemočen obleži na pesku, prešibak je, da bi se podal nazaj v ocean.
Kmalu nekdo opazi mladiča in takoj pokliče center za pomoč morskim sesalcem. Na kraj dogodka pošljejo lokalnega prostovoljca, ki v center po elektronski pošti pošlje sliko tjulnja ter ostane z živaljo, da bi jo zaščitil pred radovednimi opazovalci in psi na obljudeni plaži.

Fotografija: © Shutterstock / Kevin Wise

Kmalu se na plažo pripelje strokovnjak za nasedle morske sesalce in tjulnja dvigne s posebno mehko mrežo, ki jo je oblikoval ustanovitelj centra Robert Schoelkopf. Nato ga položi v pasjo kletko.
Ko prispejo v center, se strokovnjaki med čakanjem na veterinarja takoj lotijo dela. Najprej poskrbijo za to, da se tjulnjevo stanje stabilizira. Potem pomagajo veterinarju pri jemanju krvi, dajanju antibiotikov in čiščenju rane. Živali dodelijo številko 11-054. Tjulenj ne dobi imena. »To niso hišni ljubljenčki,« pojasni Schoelkopf. »Vse živali želimo vrniti nazaj v divjino, da dobijo še eno priložnost.«
Tjulnja 11-054 hranijo trikrat do petkrat na dan. Vsak dan poje več, zato začenja počasi pridobivati na teži. Maščoba, ki se kopiči v njegovem telesu, bo dober toplotni izolator v hladnejših vodah, ko bo spet na prostosti. Najslabši del dneva predstavljajo za žival trenutki, ko ji strokovnjaki čistijo rano. Včasih bi celo ugriznil tiste, ki mu želijo pomagati. Sicer pa večino dneva spi ali plava v svojem bazenu.

Neprijetna novica
Meseci kar bežijo in kljub temu, da se osebje s skupnimi močmi trudi, da bi tjulenj čim prej okreval in se vrnil v divjino, jim to ne uspe. Vnetje na plavuti, kjer je bil ranjen, se namreč kar naprej ponavlja. Zadnje plavuti dajejo tjulnjem hitrost, z njihovo pomočjo se lahko tudi obračajo. Ko so ti deli telesa poškodovani, tjulenj ne more loviti rib, ki jih potrebuje za hrano in preživetje. Njegovi skrbniki ne morejo in ne morejo ugotoviti, zakaj se rana ne zaceli.
Nazadnje rentgenska slika pokaže, da ima v plavuti zlomljeno kost. Tokrat osebje prvič pomisli, da je tjulnja najverjetneje napadel morski pes. Za popolno okrevanje bi ga morali operirati, toda center za to nima denarja.
K sreči ima član osebja doma psa, ki ga ravno zdravi kirurginja Laura Culbert. Kirurginja pristane na to, da bo žival operirala zastonj. Lin Klein, upokojena veterinarka anestezistka, se javi, da bo prostovoljno pomagala pri operaciji s svojim znanjem in pripomočki. Tjulnja uspava z anestezijo, kirurginja pa ga operira in odstrani mrtev košček kosti, zaradi katerega je bila rana znova in znova vneta.

Več o reševanju tjulnja preberi v januarski številki National Geographic Juniorja.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov