Vstopna stranVsebinaArhiv

Spoznaj pingvine!

Besedilo: Ruth A. Musgrave
Fotografiji: © SUZI ESZTERHAS / NATURE PICTURE LIBRARY (MAGELLANOV); © TONY HEALD / NATURE PICTURE LIBRARY (OČALASTI)

Naj ti predstavimo vseh 18 vrst pingvinov našega planeta. Nore »pričeske« in zabavne osebnosti sta samo dva od mnogih dokazov, da pingvini še zdaleč niso dolgočasne črno-bele ptice.

Magellanovi pingvini

imageMladi magelanovi pingvini, ki jih najdemo na južnih obalah Južne Amerike, se v lovu urijo tako, da lovijo kačje pastirje. »Radi tudi mahajo s perutmi, da postanejo njihove mišice močnejše, sami pa boljši plavalci,« pravi strokovnjakinja za pingvine Olivia Kane. »Včasih so pri tem tako zagreti, da se prekucnejo.«

Rogati pingvin
Tako severni kot južni rogati pingvini so izkušeni plezalci. S pomočjo ostrih krempljev se prebijajo navzgor po strmih pečinah vse do svojih gnezd. »Rogati pingvini so neustrašni, ničesar se ne bojijo,« pravi strokovnjakinja za pingvine Sarah Crofts. Obe vrsti živita na subantarktičnih področjih, ogroženi pa so samo severni rogati pingvini.

Očalasti pingvini

imageEdini pingvini, ki se parijo na obalah Afrike. Zato se morajo spopadati s plenilci, kot so leopardi, podgane, kače in mungi.

Več o drugih vrstah pingvinov preberi v februarski številki NG Juniorja.

 


Svet je v barvah!

Pripravila: Irena Cerar
Fotografiji: Maynard Owen Williams (ženska); Luis Marden (ladja Bounty)

Revija z razgledom

imageZa čas od dvajsetih do petdesetih let 20. stoletja velja, da je to doba velikih raziskovanj. National Geographic je poslal svoje raziskovalce, pisce in fotografe na več kot 100 ekspedicij. Revija je postala za ameriške bralce največje in najpomembnejše okno v svet. Takoj, ko je fotografska tehnika to omogočala, je National Geographic – veliko pred drugimi revijami – začel objavljati barvne fotografije. Želeli so, da bi bralci videli stvari takšne, kakršne v resnici so. Svet je vendar v barvah, ne črno-bel!

Podvodna fotografija

To je bil tudi čas ekstremnih podvigov in rekordov; tako fotografskih kot raziskovalskih. V tistem času so na primer posneli prve barvne fotografije iz zraka. Med vsemi pionirskimi dosežki pa najbolj izstopa eden: prva barvna podvodna fotografija. Eden od fotografov je pri podvigu sicer staknil resne opekline, a prvič v zgodovini človeštva je bilo življenje pod morsko gladino ujeto na posnetku v vsej svoji barvitosti.

Upor na ladji Bounty

imageKer je bil svet še velik in neraziskan, so imeli raziskovalci veliko dela. Potrebno je bilo osvojiti severni in južni pol, najvišje vrhove, najgloblje točke oceanov, poleteti z balonom … Raziskovalskega duha tistega časa pa najbolj pooseblja iskanje znamenite ladje Bounty. Na tej ladji je 28. aprila 1789 prišlo do upora posadke, ki še danes velja za enega najbolj znanih ladijskih uporov v zgodovini. Uporniška posadka je ladjo Bounty peljala na Pitcairn Island, majhen otok v Pacifiku. Tam je zgorela in potonila.

Kako jo je našel Luis Marden, raziskovalec National Geographica, pa preberi v februarski številki NG Juniorja.


Škoromati

Besedilo in fotografije: Iztok Bončina

Pomešaj se med starodavne pustne šeme!

imageNa jugozahodu Slovenije leži sredi hribovitega območja Brkinov majhna vas Hrušica. Preko leta vlada v njej spokojni mir in tišino zmoti le občasno kikirikanje petelina ali ropot traktorja, ki se vrača z bližnjih polj.  Enkrat letno, na pustno soboto, pa se v Hrušici vse spremeni. Že zgodaj dopoldne se po ulicah razširi zvok harmonik in bobna, med kamnitimi pročelji hiš pa odmeva hrupno zvonjenje kravjih zvoncev. Vas so ponovno zasedle pisane, razigrane, pa tudi nekoliko divje pustne šeme – škoromati.

Najmogočnejši 
Škoromate prvič omenjajo že v 14. stoletju, zato te maske vsekakor sodijo med najstarejše na Slovenskem. V Brkinih velja prav vas Hrušica za nekakšno neuradno zibelko škoromatije in domačini si prizadevajo ohraniti izvirna imena in podobe pustnih likov. Med njimi je najstrašnejši in najmogočnejši škopit ali kleščar, ki naj bi nekoč predstavljal nočnega stražarja. Oblečen je v širok črn plašč in prepasan z debelo verigo, nanjo pa obesi še zvonček in svetilko. Na glavi nosi nenavadno kapo okrogle oblike, ki je obložena z zajčjimi kožami in okrašena s peresi ptic ujed. V rokah drži velike in težke lesene klešče, s katerimi neprestano tleska in straši otroke in dekleta. Da bi bil videti še strašnejši, si obraz in roke namaže s sajami.  Ker bi se malim in nebogljenim škopitom verjetno vsi smejali, mora biti zato škopit največji, najmočnejši in tudi precej divji fant v vasi.

Najbarvitejši

imageŠkopitovi pomočniki so škoromati z zvonci oziroma “sez zguonci”, kot bi v narečju rekli domačini. Njih opaziš, pa tudi zaslišiš najprej. Na glavah namreč nosijo velike kape, polne lepih papirnatih rož, s kape pa vihrajo dolgi pisani trakovi. Oblečejo se v kožuhe iz ovčjih kož, okoli pasu pa si privežejo od pet do sedem težkih zvoncev. Tudi škoromati z zvonci morajo biti kar močni in vzdržljivi fantje. Njihova oprema namreč tehta tudi do 15 kilogramov, pa še ves dan morajo tekati naokoli in uganjati norčije. Mogoče so ravno zato ti pustni liki tudi najbolj priljubljeni med otroki iz Hrušice. Škopita se namreč vsaj mlajši kar malo bojijo. Nekateri že imajo tudi svoje male kožuhe in zvonce. Vendar pa v povorki škoromatov še ne morejo sodelovati. Domačini se namreč držijo izročila, po katerem so lahko škoromati samo starejši fantje ali moški.

Več o škoromatih, skrivnostnih pustnih šemah pa si preberi v februarskem NG Juniorju.


Junaška mama

Besedilo: John Micklos, Jr.
Fotografija: JEAN-FRANÇOIS LAGROT / SAX ROHMER LTD

V kenijskem narodnem rezervatu Masal Mara National Reserve odmevajo klici na pomoč. Oglaša se levček, ki je obtičal na strmini. Pod strmino je reka, kjer lačni plenilci prežijo na plen. Če bi mladič padel v vodo, bi lahko pristal v krokodiljih ustih. Toda k sreči na pomoč prihiti levova mama. Ji bo uspelo pravočasno rešiti svojega mladiča?

image

1) Mali lev se poskuša obdržati na strmini
Levinja se začne počasi spuščati po pobočju. Toda prestrmo je, zato se mora umakniti nazaj. Levček milo joče, toda vsakič, ko se poskuša premakniti navzgor, zdrsi še nižje proti reki. Mama nemočno opazuje mladiča. »Oba se zdita na smrt prestrašena, toda ne vesta, kaj storiti,« pravi Jean-François Lagrot, fotograf, ki je dogodek ujel v objektiv.

2) Na pomoč prihiti krdelo
Na rob strmine pridejo še štirje levi iz krdela in se poskušajo spustiti do mladiča. Toda tudi zanje je pobočje prestrmo in drug za drugim odnehajo. Zdaj je mladič že tako izčrpan, da se komaj premika. Morda ne bo mogel več dolgo zdržati na pobočju. Njegova mama se zaveda, da nima več veliko časa, zato se začne hitro spuščati po strmini navzdol.

Več o junaški mami preberi v februarski številki NG Juniorja.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov