Vstopna stranVsebinaArhiv

Gremo na safari!

Besedilo: Casey Anderson
Fotografija: Dominic Laniewicz /Arhiv National Geographica (islandska lisica)

Smešno je, kadar kdo opazi medveda v mojem avtu. Nekoč se je pokvarila prikolica, v kateri sem ponavadi prevažal Brutusa, zato je zlezel na prednji sedež. Takoj, ko sva speljala, se je začel poigravati s tipkami na radiu, sukal je vzvratno ogledalo in vklapljal ter izklapljal brisalce. Vedel se je kot 45-kilogramski otrok, ki ne more sedeti pri miru.
Medvedi na cesti niso najboljši sopotniki. Toda Brutus – moj najboljši prijatelj, odkar sem ga našel kot zapuščenega mladiča in odprl zavetišče z imenom Montana Grizzli Encounter – me je naučil marsikaj o raziskovanju in varovanju narave.
To je tudi naloga posebne številke NG Juniorja Gremo na safari! Popeljala te bo okrog sveta in ti predstavila sedem celin ter nekatere ogrožene živalske vrste, ki živijo tam. Pridruži se strokovnjakom za živali in prepotuj celine z imenitnim večnamenskim terenskim vozilom. Tako lahko spoznaš islandsko lisico, orjaško pando, sinjega kita in druge živali.  Izbrali so jih bralci revije, zato smo prepričani, da je ta številka polna zanimivosti, za katere ti ni vseeno.

Casey Anderson je ameriški naravoslovec, ki je zaslovel prav zaradi grizlija Brutusa. Rešil ga je pred usmrtitvijo v enem od ameriških parkov, nato pa zanj ustvaril poseben park. Ker se je Brutus med ljudmi dobro počutil, je postal izvrsten sodelavec, s pomočjo katerega Casey poučuje obiskovalce parka o grizlijih in varovanju narave. Skupaj snemata izobraževalne oddaje, na televizijskem programu Nat Geo Wild pa imata svojo oddajo America the Wild. 
Več lahko izveš na http://www.grizzlyencounter.com.

1. cilj: Severna Amerika
Ogrožena živalska vrsta: islandska lisica

image

 

Besedilo: Crispin Boyer

»Dobrodošli v bolnišnici za lisice,« piše v vodniku. Ne zdi se, da bi v natrpani kliniki lahko rešili ogroženo vrsto. Toda danes bo veterinar operiral Waynuka, štirimesečnega islandskega lisjaka, ki ga je napadel starejši samec. Te lisice so velike približno toliko kot hišne mačke, živijo pa samo na otočju Channel Islands ob ameriški zvezni državi Kalifornija. Vsaka preživela posameznica je pomembna.
V tvojem vodniku piše, da so v 90. letih prejšnjega stoletja planinski orli začeli pleniti lisice na severnih otokih. »Lisice se niso mogle rešiti,« pojasnjuje Tim Coonan, biolog v narodnem parku. »Razvile so se v okolju, kjer niso imele plenilcev – nenadoma pa so se pojavili planinski orli.« Hkrati so lisice na južnem otoku pričele podlegati bolezni, ki so jo prinesle živali s celine. Do leta 1999 je vrsta skorajda izumrla.
Okoljevarstveniki so zavihali rokave. Lisice so pričeli pariti v ujetništvu in mladiče izpuščati v naravo. Planinske orle so preselili. Danes so si islandske lisice na treh otokih opomogle. Tudi Waynukova operacija je bila uspešna. Ob odhodu nas pomirja dejstvo, da je bolnišnica za lisice dobro pripravljena na naslednjega pacienta.

10 norih dejstev o Severni Ameriki:

Starodavni majevski bojevniki so nad sovražnike spuščali zaboje, polne sršenov.
Krt zvezdaš iz Severne Amerike in Kanade ima na smrčku 22 izrastkov za tipanje.
Narval ima 2,4 metra dolg zob, ki je videti kot rog.
Na Kajmanskih otokih vsako leto prirejajo 11-dnevni piratski festival.
Dlakava kožna guba na grlu losa se imenuje zvonec.
Kostarika se uvršča v sam vrh svetovne podatkovne baze o sreči.
Leta 2011 so v Kanadi izdelali toliko javorovega sirupa, da bi lahko z njim napolnili 13 olimpijskih bazenov.
Na »dinozavrski cesti«, ki se razteza od Kolorada do Nove Mehike v ZDA, si lahko ogledaš več kot 1000 vrst odtisov dinozavrov in drugih starodavnih plazilcev.
Kanadski otok princa Edvarda se imenuje tudi »Krompirjev otok«, saj tam pridelajo ogromne količine te rastline.
Obiskovalci Mehike se lahko po stopnicah povzpnejo na speči vulkan.

Več o obisku drugih celin, si preberi v oktobrski številki NG Juniorja!


Rimske sledi na Hrušici

Besedilo: Irena Cerar
Fotografiji: Matjaž Kačičnik

Tokrat gremo na Hrušico, odmaknjeno dinarsko planoto nad Logatcem. Po tamkajšnjih kolovozih so nekoč korakale trume rimskih vojakov s slavnimi vojskovodji in cesarji, takratni trgovci pa so po strmih in poraščenih bregovih tovorili blago celo s kamelami ... Kamela na Hrušici? Ja, tole bi lahko sodilo v našo rubriko Kdo bi si mislil!?

Nova rimska cesta

imageDa bi razumeli, v čem je veličina krajev, ki jih bomo obiskali, moramo čas zavrteti vsaj 2000 let v preteklost. Takrat, v času rimskega cesarja Avgusta, je bila skozi Ajdovščino in čez Hrušico zgrajena nova cesta, ki je povezovala Akvilejo (mesto Oglej v današnji Italiji) z Emono, današnjo Ljubljano. Staro cesto čez Razdrto je skrajšala za en potovalni dan. Na njeni najvišji točki, 858 metrov nad morjem, so najprej zgradili pošto in postajo, kjer je bilo mogoče menjati volovsko ali konjsko vprego, s katero so tedaj potovali. Na prelazu je bila tudi beneficiarska (neke vrste policijska) postojanka. Barbari gredo! V drugi polovici tretjega stoletja so daljše obdobje miru in blagostanja prekinili vdori germanskih in barbarskih ljudstev, pa tudi notranji politični boji. Zato so Rimljani na Hrušici zgradili mogočno vojaško utrdbo Ad Pirum. Bila je del obsežnega obrambnega sistema, imenovanega Claustra Alpium Iuliarum, kar bi po naše imenovali Zaporni zid Julijskih Alp. Med Kvarnerskim zalivom in Ziljsko dolino, kjer se je raztezal, ga je sestavljalo več kot 80 kilometrov zapornih zidov, velikih in majhnih utrdb!

image
Oglej si poskus 3D rekonstrukcije rimske trdnjave Ad Pirum, ki je nastala v okviru projekta Arheološki parki severnega Jadrana, PArSJAd.

Mogočna trdnjava
Trdnjava Ad Pirum je bila osrednja vojaška trdnjava tega obrambnega sistema. Na Hrušici je bila manjša stalna vojaška posadka, ki so jo v primeru nevarnosti okrepili. Trdnjava se je odlično prilegala pokrajini, dolga je bila 250 in široka 75 metrov. Obdajalo jo je kar 2,7 metra široko obzidje, ki je bilo visoko osem metrov in utrjeno z dva metra višjimi stolpi. V petem stoletju so trdnjavo opustili, čeprav promet po stari rimski državni cesti ni zamrl. Vse od zgodnjega srednjega veka pa do sredine 19. stoletja je po njej potekala redna poštna zveza med Gorico in Ljubljano.

V oktobrski številki preberi še več o Hrušici in njeni bližnji okolici ter ne spreglej opisa kako priti do nje.

Muzejska zbirka Narodnega muzeja Slovenije v gostišču Stara pošta je odprta:
- od srede do petka od 11. do 19. ure,
- ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure,
- ob ponedeljkih in torkih zaprto.

Vodeni ogledi Narodnega muzeja Slovenije so mogoči od aprila do oktobra po predhodni najavi na tel. 01 241 44 18. Narodni muzej Slovenije organizira tudi javna vodstva.


Otroci z gore Napf

Besedilo: Borut Peršolja
Fotografija: z dovoljenjem Kinodvora

imageGore kot dom Si predstavljaš, da bi se v šolo vsak dan peljal z gondolsko žičnico? Ali pa da bi te namesto laježa sosedovega psa na poti spremljalo zavijanje volka? Ne, to ni izmišljena pripoved iz davnih dni, to so resnična doživetja vseh, ki živijo na pobočjih 1408 m visoke gore Napf v osrčju Švice. Že stoletja se generacije gorskih kmetov soočajo z izzivi, ki jih prinašajo visok sneg pozimi, mogočne poletne nevihte, priprava pašnikov spomladi in pravočasno spravilo pridelkov jeseni. Časa v gorah ne narekujejo zimske in poletne počitnice, temveč dolžina dneva. In če dan začneš zgodaj – v šolo otroci hodijo v 3,5 km oddaljeno vas Romoos s čelno baterijo na glavi – potem ti res ne more biti dolgčas.

Živalski vrt na vsakem koraku
Režiserka Alice Schmid je s kamero natanko eno leto spremljala življenje petdesetih otrok, zgodbo pa je strnila v uro in pol dolg dokumentarni film, v katerem je akcija na vsakem koraku. »Miši lovimo le šest dni na teden. Nikdar ob nedeljah ali med prazniki,« pove v kamero desetletni Thomas, ko pokaže, kako se na travniku namesti mišnica. Trinajstletni Markus očitno ne verjame v Rdečo kapico: »Ovce ponoči zaklepamo, volk je vedno naokoli. Ko zagleda čredo, pokonča več živali. Pojé od vsake malo.«

Ko zazvoni zvonec, se pouk življenja šele začne
In kje dobiti znanje, da se lahko na poti iz šole izogneš nevihti ali da znaš poprijeti, ko se telica pripravlja k porodu? Teh stvari ponavadi ni v učbenikih, to je starodavno znanje, ki ti ga posredujejo starši, njim pa so ga njihovi starši in tako vse do prednikov, ki so znali zanetiti ogenj zgolj z otepom slame in palico.

Sonce zjutraj najprej obsveti vrhove gora
Podobno je tudi pri nas, v Sloveniji, saj imamo gorato državo s številnimi gorskimi zaselki in samotnimi kmetijami. Tudi tu poteka življenje podobno kot v švicarskih Alpah: starši delajo na kmetiji, otroci so dopoldne v šoli, popoldne pa pomagajo pri delu. Igra in delo se neopazno dopolnjujeta – tako košnja trave hitro preide v razigrano rokoborbo, vožnja k sosedom postane divja dirka s kolesi, družinski praznik zaznamujejo petje in igranje harmonike.

Nekoč se je zgodilo …
Ob tem so se tudi pri nas v večerih spletale številne pripovedke (spomnimo se samo Ajdovske deklice, pa Pehte in Bedanca), ki jim je skupno, da ljudem razložijo naravne pojave ali ločijo slabo od dobrega. Reto, ki je v filmu star 13 let, takole slikovito opiše nastanek neviht: »Pravijo, da nevihte izvirajo iz soteske Aenziloch. Tam živijo gospodje, ki so zatirali ljudi in so bili zato pregnani iz dolin. Zdaj privzdigujejo skale. Tik pod vrhom se jim izmuznejo in skale se odvalijo navzdol. Tako nastane grom.«

Gore moramo poznati in varovati
Film Otroci z gore Napf pa vendarle dokazuje, da gore niso pravljica, čeprav so se tam spletle številne pripovedke. Gore tudi niso samo kulisa, čeprav so bili tam posneti številni filmi. Gore niso niti zgolj turistični prospekt, čeprav fotografija gore pove več kot sto besed. Gore so stvaren in resničen življenjski prostor, ki omogoča preživetje. Živeti in delati v Alpah je zato privilegij, ki nas zavezuje z veliko odgovornostjo za njihovo ohranitev.

Premiera filma bo 6. oktobra ob 17. uri v Kinodvoru v Ljubljani. Udeležile se ga bodo tudi gostje: režiserka Alice Schmid in dve v filmu nastopajoči dekleti – Carolin in Julia Vogel.

Odgovori na nagradno vprašanje!
V kateri državi je gora Napf, ki »nastopa« v filmu Otroci z gore Napf?

Pravilen odgovor pošlji do 20. oktobra 2012 na naslov National Geographic Junior, Stegne 9b, 1000 Ljubljana. Priloži tudi Dovoljenje za sodelovanje, ki ga najdeš tukaj. Izžrebali bomo dva, ki bosta prejela dve brezplačni vstopnici za obisk Kinobalona.

 

 

 

 


Hotel Transilvanija

Besedilo: Maja Omladič
Fotografija: Z dovoljenjem Continental filma

Služba pošasti zna biti zeloooo naporna! Sploh, če te ljudje sovražijo, se te bojijo ali poskušajo o tebi napraviti znanstveno študijo. Zato tudi vampirji, mumije, volkodlaki in druga domišljijska bitja potrebujejo oddih. Sam princ teme, grof Drakula, vodi hotel s petimi zvezdicami – pravi počitniški raj za oddiha željne pošasti. A kaj, ko počitnice in praznovanje Mančinega 118. rojstnega dneva zmoti nepričakovani obiskovalec – človek.

Te zanima kaj več o novem filmu? Pokukali smo v zakulisje in zgodbo animirane komedije ter hkrati izbrskali nekaj zanimivih podatkov o vampirjih.

image

VAMPIR – ČLOVEK ALI ŽIVAL?
Ne eno, ne drugo! Zgodbe o bitjih z nadnaravnimi sposobnostmi, ki pijejo kri, že tisočletja burijo domišljijo. Miti in legende ter z njimi povezani obredi so se pojavljali že pri Hebrejcih, v Mezopotamiji, antični Grčiji in starem Rimu. A vampirji, kakršne poznamo danes, so se začeli pojavljati v literaturi 18. in 19. stoletja. Eno najbolj znanih literarnih del je roman Drakula iz leta 1897, ki ga je napisal Bram Stoker in še danes velja za kultno knjigo o princu teme.

POKAŽI MI ZOBE
In kakšen je mitološki vampir? Opisov je toliko, kot je različnih zgodb. A če se že odpravljaš na lov, potem preveri, če ima bitje: bledo polt, bolje razvite sprednje zobe podočnjake, če je občutljivo na sonce, spi v krstah, nima ne sence ne odseva v ogledalu …

ČESEN OKOLI VRATU
Ker so vampirji načeloma nočna bitja, nas tema in pomanjkanje svetlobe še toliko hitreje preplašita … in vidimo stvari, ki jih ni. Vampirje po ljudskih verovanjih odganjajo česen, glog, gorčična semena, divje vrtnice, pri roki naj bosta razpelo in posvečena voda. In še nekaj: nikoli, ampak res nikoli ne povabi vampirja v hišo! PS. Razen, če je to Edward Cullen .

TRANSILVANIJA
Transilvanija je resnična pokrajina v Romuniji z mnogimi težko dostopnimi gradovi in neokrnjeno naravo. Pogosto se na območje spusti megla in kaj kmalu se v popotnikovo domišljijo prikradejo strahovi in nenavadne zgodbe. Ena takšnih je zgodba o vampirskem grofu Drakuli. Temelji na podobnostih z resnično zgodovinsko osebo, grofom Vladom Tepešem, ki je nekaj časa zelo kruto vladal v Transilvaniji.

NETOPIR VAMPIR
Vampirji so tudi netopirji krvosesi, ki živijo v Srednji in Južni Ameriki. Hranijo se s svežo krvjo – običajno konjsko, govejo ali prašičjo, včasih ugriznejo tudi človeka. Netopir vampir ne popije veliko krvi, a je njegov ugriz lahko nevaren, saj se lahko okužimo s steklino.

POPVAMPIRJI
Vampirji so mnogokrat uporabljena tema v literaturi, na velikem platnu in na malih ekranih. Prvo odmevno zgodbo je zapisal John Polidori, a vampirja, kakršnega si zamišljamo danes, je ustoličila knjiga Drakula. V zadnjih letih je velik uspeh in medijsko odmevnost doživela knjižna in filmska saga Somrak. Vampirji, ki so nasprotno od pričakovanj neobčutljivi na svetlobo in se ne bojijo česna, so plod domišljije in izurjenega peresa Stephenie Meyer. Na malih ekranih je vrsto let kraljevala Buffy – Izganjalka vampirjev, rekorde ruši nadaljevanka za odrasle Prava kri, uspešna je tudi najstniška serija Vampirski dnevniki. Med vampirskimi knjižnimi zgodbami trenutno kraljujejo zgodbe iz zbirke Vampirska akademija.

Več o junakih novega risanega filma Hotel Transilvanija izveš v oktobrski številki revije!

ZANIMIVOSTI
- Oseba Drakula je poleg Sherlocka Holmesa največkrat uporabljen lik v filmski industriji.
- Samica netopirja vampirja tehta okoli 40 gramov, a lahko pri enem hranjenju spije tudi 20 gramov krvi – kar je polovica njene mase.
- Pri nas živi 30 vrst netopirjev in vse so zaščitene.
- Zadnji filmski del sage Somrak – Jutranja zarja 2. del v naše kinematografe prihaja 15. novembra.
- Knjižno uspešnico Drakula najdeš tudi v obliki stripa.
- V animirani pustolovščini Hotel Transilvanija je slovenskemu Drakuli glas posodil Dani Bavec, Manci pa Zala Djurić. Toni je Miha Rodman.

NAGRADNO VPRAŠANJE
V kateri državi se nahaja pokrajina Transilvanija? Odgovor do 20. oktobra 2012 pošlji na naslov National Geographic Junior, Stegne 9b, 1000 Ljubljana. Priloži tudi Dovoljenje za sodelovanje, ki ga najdeš na 50. strani. Continental film podarja 5 filmskih majic.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Na kateri celini ni deževnega gozda?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov