Vstopna stranVsebinaArhiv

Moč cvetnega prahu

Besedilo: Holly H. Shimizu
Izvršna direktorica Ameriškega botaničnega vrta (U. S. Botanic Garden)
Fotografija: © Istockphoto / Eli Asenova

imageSlakov veščec se požene iz teme. Njegova krila se hitro premikajo, ko se v zraku giblje sem ter tja. Nenadoma njegovo tipalke zaznajo sladko vonjavo, ki se slastno širi po zraku in zanj ustvarja pravo dišečo »cesto«. Veščec se odpravi naravnost za omamnim vonjem. Ta ga pripelje do belocvetnega slaka, ki cveti samo ponoči. Žuželka preleti cvet. Med cvetnimi lističi se nahaja sladki sok, ki mu pravimo nektar. Veščec počasi iztegne dolgo cevko iz spodnjega dela glave in jo kot slamico zapiči v cvet, da bi prišel do nektarja. Bolj, ko se približa cvetu, bolj je prekrit z drobnim cvetnim prahom.  Ko žuželka izpije nektar, se pomakne do naslednjega cveta, s seboj pa prenaša cvetni prah. Veščcu cvetni prah ne pomeni nič, za slak pa je žuželkin obisk bistvenega pomena. Večina cvetočih rastlin namreč potrebuje vešče in druge žuželke, da s cveta do cveta prenašajo cvetni prah. Samo tako lahko proizvajajo semena.

Rastlina in njen cvetni prah
Mogoče te bo to presenetilo, toda veščo sem nestrpno pričakovala. Še več, prav zaradi nje sem v svoj vrt posadila belocvetni slak. V preteklosti se nisem dobro zavedala, kako pomemben je cvetni prah. Nisem vedela, da imajo rastline na voljo toliko različnih načinov, da k sebi pritegnejo živali, ki jim pomagajo. Danes pa je ves moj vrt na voljo opraševalcem. Pa začnimo pri cvetnicah.
Verjetno se boš strinjal, da imajo marsikatere med njimi lepe cvetove. Nekatere so zelo pisane, spet druge lepo dišijo. Cvet pa je tudi eden od najpomembnejših delov rastline, saj proizvaja semena, iz katerih nato zrastejo nove rastline. Toda preden se razvijejo semena, mora biti cvet oprašen.
Cvet je sestavljen iz mnogih delov. Dolge tanke nitke, imenovane prašnične niti, rastejo iz sredine cveta. Na koncu vsake prašnične niti je prašnica, v kateri nastaja cvetni prah. Oprašitev se zgodi, ko cvetni prah vstopi v pestič cveta. Takrat se lahko razvijejo semena.
Večina rastlin potrebuje pomoč pri prenašanju cvetnega prahu od enega cveta do drugega. Ker so s koreninami pritrjene na en prostor, morajo ubrati drugačno pot in privabiti živali k sebi. 

Pošiljanje sporočil
Rastline se z opraševalci »sporazumevajo« na več različnih načinov. Nekatere rastline pošljejo sporočilo že s svojo barvo in obliko. Vzemimo na primer belocvetni slak: njegov cvet se razpre samo ponoči. To pa je idealni čas za vešče, saj so te dejavne prav ponoči in v temi z lahkoto vidijo bele cvetove.
Če želijo Američani na svoj vrt privabiti kolibrija, posadijo indijansko koprivo. Rdeča barva je zelo privlačna za kolibrije in rastlina z njo sporoča ptici, da bo dobila nagrado, če se ji približa. Kmalu je vrt poln malih ptic, ki frčijo naokrog.

Več o marljivih čebelicah pa v majskem NG Juniorju!

 


“Mesto” surikat

Besedilo: Graeme Stemp-Morlock
Fotografija: © Solvin Zankl / Nature Picture Library

“Stražarji’‘

imageSurikate so navezane na svoje ozemlje. “Stražarji’’ vedno opazujejo, ali se jim morda približujejo druge surikate, ki skušajo zasesti njihov življenjski prostor. Družina brani ozemlje, veliko približno 15 kvadratnih kilometrov (ali 800 mestnih ulic skupaj), da si zagotovi dovolj hrane. Če “stražar’’ (na sliki desno) opazi vsiljive surikate, kriči, kot bi sprožil alarm. Vsi člani krdela se zberejo in postavijo na zadnje noge, da bi ustrahovali in pregnali tekmece. Če ta pristop ne deluje, se hitro odločijo, ali se bodo borili ali umaknili. Plenilci, kot so orli in šakali, izzovejo drugačen svarilni klic. Orli se spustijo in iz zraka uplenijo surikato. Če “stražar” pravočasno zagleda plenilca, s kriki opozori druge surikate, naj se urno zatečejo v najbližji brlog, ki je podzemno zatočišče, kamor jim orel ne more slediti.

“Kopači’‘
Predstavljaj si, da brskaš za okusnimi žuželkami, nenadoma pa zaslišiš svarilni krik, da se bliža orel. Zapodiš se v levo, nato v desno, in končno najdeš brlog. Uf! Tokrat nisi orlova malica.
Brlogi so za surikate hitro pribežališče, kadar preti nevarnost. Člani krdela sodelujejo pri kopanju in se prepričajo, da nič ne zastira vhodov in da je podzemnih bivališč vsepovsod na pretek.
Surikate so superkopači. Imajo štiri dolge noge s krepkimi kremplji, ki jih uporabljajo kot grablje. Kopljejo, da najdejo kaj za pod zob: kuščarje in druge majhne plazilce, žuželke in njihove ličinke ter škorpijone.

Več o surikatah - varuškah in surikatah - študentih pa v majskem NG Juniorju.

 


Reševanje rdečerjavega risa

Besedilo: Jennifer Weeks
Fotografiji: Jamie Veronica / Zavetišče Big Cat Rescue

image

Teden dni stara risja mladička je ždela ob cesti v Tampi na Floridi. Bližnji gozd so posekali zaradi gradnje novega naselja, zato se ni imela kam skriti. Mladičkina mama je izginila – morda jo je zbil avto.
Na srečo so ljudje siroto našli in jo pripeljali v zavetišče za velike mačke, kjer rešujejo zlorabljene in zavržene divjinske mačke. Oskrbniki zavetišča so vedeli, kako ji morajo pomagati. Poimenovali so jo Hope, kar v slovenščini pomeni Upanje. Prve dni so jo hranili po steklenički, potem pa so ji našli nenavadne posvojitelje. Domača mačka, ki je začasno bivala v njihovi mačji bolnišnici, je skrbela za svoja mladiča. Risinjo je sprva previdno ovohavala in krožila okrog nje, potem pa jo je sprejela kot članico svoje družine.

image

»Poskrbel sem za to, da se bo Hope družila z mačkami, ne z ljudmi, zato je nisem nikdar ogovoril ali ji namenjal pozornosti,« je povedal predstavnik zavetišča Jamie Veronica, ki je prevzel njeno okrevanje v svoje roke. Po tednu dni je bila Hope polna energije. Z novima bratoma se je lovila in igrivo mikastila. Prek takšnih iger si mladiči nabirajo spretnosti, ki jih potrebujejo v naravi – plezanje, lovljenje ravnotežja in zalezovanje.

Divja učna ura
Hope se kmalu namesto z mlekom začne prehranjevati z mletim puranjim mesom, ki je pogosto najljubša jed divjinskih mačk. Rejniška družina mladički pokaže, kaj je trda hrana.  Risinja pridno oponaša. Purana sprva ovoha, nato poliže, na koncu pa ga pomalica. »Ko je odkrila novo jed, je mleko ni več zanimalo,« pripoveduje Jamie. Naslednja poslastica je mrtev piščanec, ki jo čaka v njeni ogradi. (V naravi mama zasleduje in ubije plen ter ga prinese mladičem.) Hope se s piščancem najprej poigra, končno pa le ugotovi, da je užiten. Kmalu se z mrtvimi piščanci in mišmi prehranjuje trikrat na dan. Na dan prihaja njen nagon.
Mački in Hope odraščajo, zato se družina preseli v večjo ogrado na prostem, obdano s trimetrsko ograjo, z grmičevjem, visečimi ploščadmi in s skalnatimi brlogi za zatočišče. Hope uživa v novem okolju. Koplje po zemlji in se vzpenja po žičnatih stenah ograde.

Le kako se konča zgodba o risu? Preveri v majskem NG Juniorju.


Ali je kaj trden most?

Besedilo in fotografije: Urban Golob

Si se že kdaj znašel na bregu potoka, pa ga nisi mogel prečkati? Včasih pomaga že malo močnejši odriv in pogumen skok. Kaj pa, če je voda le preširoka? Če ni drugega v bližini, ti lahko pride prav tudi kakšen hlod, ki ga postaviš čez potoček. Tako nastane skoraj pravi most.

Prvi mostovi

Tudi najstarejši mostovi so bili leseni. Takšni so bili na našem ozemlju že v času koliščarjev, pred približno 5000 leti, ko je bilo Ljubljansko barje še veliko jezero. In takratni leseni mostovi sploh niso bili tako zelo majhni. Prav nasprotno. Arheologi so odkrili, da je dve kolišči med seboj povezoval približno 400 metrov dolg lesen most! Sicer pa si morda že bral Bobre izpod peresa Janeza Jalna in si lahko vsaj približno predstavljaš, kakšni so bili takrat mostovi.
Les se je kot glavni gradbeni material za gradnjo mostov ohranil vse do Rimljanov in še naprej. Pri nas so Rimljani postavili kar nekaj večjih mostov, med katerimi je bil še posebno dolg most čez Savo, nekje pri današnjih Črnučah. Tudi tisti čez Dravo pri Ptuju menda ni bil ravno kratek. Žal se pri nas ni ohranil noben most iz tistih časov, pa tudi sicer je gradnja mostov v kasnejšem obdobju rimskega imperija zamrla.

Mostovi v srednjem veku

Takrat so spet začeli graditi mostove čez nekatere naše večje reke. Ti mostovi so bili zelo pomembni zaradi prometnih poti, saj se brez njih ni dalo priti na drug rečni breg. Za prehod čez most so pogosto zahtevali plačilo mostnine. Mostovi so bili zaradi svoje prometne pomembnosti pogosto zastraženi. Vojskovodje so se že kmalu zavedali njihove veljave in so jih pogosto napadali, da bi nasprotniku prizadejali hud udarec. Takšen primer je znan tudi iz naših krajev. Leopold Slavni je dal pri današnjem Zidanem mostu leta 1224 zgraditi velik most čez Savinjo. Toda kmalu ga je v napadu s svojo vojsko podrl Friderik III., ki se je boril s Celjskimi grofi.

image

V času utrjenih srednjeveških mest so iznašli tudi premične, pravzaprav dvižne mostove. Tudi ti so bili leseni in zelo pomembni, kajti v večino mest (pa tudi gradov) je bilo mogoče priti samo skozi nekaj vhodov. Do njih pa so vodili le mostovi. V Ljubljani se je na primer dalo v mesto s severa in z juga priti le čez mostove, ki so stali približno tam, kjer so tudi danes. Zaradi varnosti pred nepridipravi so meščani premične mostove do svojih vhodov lahko dvignili in se tako zavarovali pred raznimi razbojniki. Iz tistega časa se je ohranil tudi naš najstarejši most iz 14. stoletja, ko so zgradili Kapucinski most čez Selško Soro v Škofji Loki.

Oblikovanje mostov

image

Pri gradnji mostov sodelujejo vse vede, ki se kakorkoli dotikajo gradbeništva. Most je izziv tako za oblikovalce mostu kot za arhitekte, ki načrtujejo njegovo okolico. Pravi ponos slovenskih mostov v zadnjih letih sta avtocestni viadukt pri Črnem Kalu in Puhov most pri Ptuju. Oba sta bila tudi zelo zahtevna za gradnjo, še posebno črnokalski viadukt. Ta je zelo visok, saj njegovi stebri merijo v višino kar 85 metrov. Posebna težava pa je burja, ki je lahko tam zelo močna, zato je ta most zgrajen še zlasti prožno in s posebno ograjo, ki varuje promet na mostu. Ta ograja se lahko učinkovito upira vetru, ki piha s hitrostjo tudi 220 kilometrov na uro. 
Tudi drug lepotec, Puhov most čez Ptujsko jezero, je bil za naše načrtovalce in graditelje poseben izziv, saj ni raven kot velika večina drugih mostov, ampak je narejen v velik ovinek. Oba mostova sta nekaj posebnega tako po velikosti kot po oblikovanju, zato si ju hodijo ogledovat tudi številni tuji strokovnjaki.

Še več o mostovih pa v majskem NG Juniorju!


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov