Vstopna stranVsebinaArhiv

Izginjajoče kulture

Fotografije: © Istockphoto / Hanoded

Huli wigman si pobarva obraz. Ptičje pero si vdene skozi nos. Zdaj je pripravljen na plemensko druženje sing-sing.
Bobna, poje in tolče z nogami po tleh. To so člani njegovega ljudstva počeli že stoletja. Tako prenašajo svoje šege in navade iz roda v rod.
Za seboj imajo dolgo zgodovino. Huliji so v gorovju Papue Nove Gvineje živeli že tisoč let. Zdaj se njihovo število zmanjšuje. Njihova kultura in način življenja izginjata.
Kdo bo v prihodnje pel njihove pesmi? Kdo bo plesal? Kdo bo pomnil?
Huliji niso edini. Po svetu je veliko kultur, ki se borijo za svoj obstanek. Spoznaj nekaj osupljivih ljudi, preden oni in njihov način življenja izginejo za vedno.

Tuaregi
Sahara

imageKamela se upira. Njen tuareški gospodar zahteva, da vstane. Tuaregi so trgovci; njihove kamele nosijo težak tovor soli, dateljnov, zlata in še marsičesa. Prečkajo Saharo, vročo puščavo. Njihova pot se začenja na severni afriški obali. Potujejo proti jugu na južni rob Sahare, nato spet nazaj. Neprestano so na poti, nenehno trgujejo. Trgovci se ovijajo v težke rute. Ščitijo jih pred ostrim peskom, ki ga razpihuje puščavski veter. Tako živijo Tuaregi že na tisoče let. Danes jim je težje kot nekoč. Dandanes tovor prevažajo vlaki in tovornjaki. Vozila so hitrejša od kamel in lahko prevažajo več. Ozemlje Sahare se je razdelilo na številne države. Državne meje prečkajo starodavne tuareške poti in ovirajo popotnike. Enako je z ograjami lastnikov zemljišč. Toda Tuaregi potujejo dalje. Tako pač živijo.

V februarskem NG Juniorju preberi še o lovcih z orli iz Kazahstana in ljudstvu Ariaali iz Kenije.

 

 

 


Kako dobre so živali v matematiki?

Besedilo: Aline Alexander Newman
Fotografije: © Thomas Breuer / WCS (gorila); © Mike Wilkes / Nature Picture Library (kavka); James Frank / Photolibrary (kojoti)

Veverice ne znajo šteti do sto. In mogoče levi ne znajo poimenovati trikotnikov in kvadratov. Toda kar poskusite pred lačno žival postaviti dva kupa njegove najljubše hrane. Večina bi izbrala večjega.
Znanstveniki danes vedo, da imajo nekatere živali občutek za količino. Videli so že divjinske živali, ki so »štele«, »ocenjevale« in celo »merile«. Tako na primer matematiko uporabijo, ko se pripravljajo na boj. Kako bi sicer vedele, ali je nasprotnikova skupina številčnejša? In prav tako kot mi nekako izračunajo najkrajšo pot do hrane ali doma. Bi rad izvedel, ali so tudi dovolj pametne, da namesto tebe naredijo domačo nalogo? Beri naprej! 

imageMikado – igra s paličicami Žival: gorila Matematične spretnosti: merjenje Namen: srečno prečkati vodo Zahodne nižinske gorile ne znajo plavati. Zato gorilja samica Leah dolgo okleva, ko se znajde pred neznanim jezercem v narodnem parku v afriški državi Kongo. Da bi se lahko pridružila svoji družini na drugem bregu, bo morda morala prečkati vodo. Ali pa se odpraviti na pot okrog malega jezera. Leah pusti svojega mladiča na varnem na kopnem, se opogumi in zakoraka v vodo. Ta ji sega do pasu. Ker se boji nadaljevati svojo pot, se obrne in se poda spet na kopno. Vendar še zdaleč ne odneha. Namesto tega zgrabi palico in naredi nekaj, kar bi mogoče naredil tudi človek. Znova se poda v vodo, vendar tokrat pred vsakim korakom v vodo zapiči palico in izmeri njeno globino. »Šimpanzi si veliko pomagajo z različnimi pripomočki,« pravi strokovnjak za prvake Thomas Breuer iz organizacije Wildlife Conservation Society. »Toda tokrat smo prvič opazovali gorilo, ki je takšen pripomoček uporabila v naravi.« Leah je njena merilna palica zelo koristila. Na koncu je ribnik raje obkrožila po kopnem.

 

Ptičji možgani
Žival: kavka
Matematične spretnosti: štetje
Namen: najti vse deževnike

image

Ko ljudje štejemo, vsako število poimenujemo – na primer »deset« ali »dvajset«. Ker kavke ne uporabljajo besed, verjetno tudi ne znajo šteti, kaj? Pomisli še enkrat. Znanstvenik je udomačeno kavko naučil, da najde pet deževnikov, skritih pod majhnimi škatlami. Ptica je pridno obračala škatle, dokler ni našla petih deževnikov. Potem je odnehala. Nekega dne je našla enega deževnika pod prvo škatlo, dva pod drugo, enega pod tretjo in nobenega pod četrto. Tu se je ustavila in odskakljala stran. Toda nato se je vrnila. Stala je pred prvo škatlico in se enkrat sklonila, kot bi hotela prešteti prvega deževnika. Pred drugo škatlo se je sklonila dvakrat, pa enkrat pred tretjo, preskočila je četrto. Samo štirje deževniki! Nekje mora biti še peti. Obrnila je še peto škatlico in našla petega deževnika, ki ga je tudi takoj pospravila. »Verjamem, da je kavka sama pri sebi štela,« pravi biolog John Marzluff iz Seattla, Washington.

Kojot, ki sešteva
Žival: kojot
Matematična spretnost: seštevanje
Namen: najti vse mladiče

image

Kojotka Mary se je odločila, da se bo preselila v novo domovanje. Morda je opazila nevarnega orla, ki je krožil po nebu nad njo. Ali pa potrebuje več prostora za svojih šest odraščajočih mladičev. No, kakršenkoli že naj bo razlog, Mary je vsakega mladiča v ustih odnesla za tri nogometna igrišča daleč stran do drugega brloga.
Pozneje je Mary na pomoč priskočila druga kojotja samica, ki je namesto nje prenesla enega mladiča. »Odrasli živali ne delata skupaj in nista usklajeni,« pravi Marc Bekoff, strokovnjak za vedenje živali z Univerze v Koloradu. Kljub temu pa sta obe večkrat prehodili pot, preden sta se ustavili. Ker Mary ni sama prenesla vseh mladičev, je bil Bekoff prepričan, da bo odšla v stari brlog preveriti, ali ni morda kateri od njih ostal tam.
»Toda sploh se ni vrnila v stari brlog,« pravi Bekoff. »Morda ne ve, koliko mladičev ima, toda gotovo ve, da so vsi skupaj v brlogu.« To pa pomeni, da je Mary zelo pametna mama.

Več matematično nadarjenih živali najdeš v februarskem NG Juniorju.


Največ omejitev je samo v glavi

Besedilo: Luka Dakskobler
Fotografiji: Roman Jakič

Se ukvarjaš s športom? Pozimi smučaš? Predstavljaj si, da nekega jutra ne moreš več hoditi. To se je pri trinajstih letih zgodilo našemu najuspešnejšemu športniku invalidu, Galu Jakiču. Preden je doživel infarkt hrbtenjače, ki mu je ohromil noge, se je ukvarjal z atletiko, pozimi pa smučal. Nato je čez noč pristal na invalidskem vozičku.

Kako naprej

imageA to ga ni ustavilo. Dve leti po začetku bolezni je šel v Avstrijo na tečaje smučanja sede in začel trenirati pri večkratni paraolimpijski in svetovni prvakinji. Še isto leto se je odločil, da bo tekmoval. “Imel sem katastrofalno prvo sezono,” prizna. A spet se ni vdal. Leta 2005 se je priključil slovenski reprezentanci, že leto kasneje pa je kot predtekmovalec nastopil na paraolimpijskih igrah v italijanskem Torinu. Nato je svojo formo izpopolnjeval na evropskem prvenstvu in bil na naslednjih paraolimpijskih igrah leta 2010 v kanadskem Vancouvru edini slovenski športnik. Istega leta se je priključil ekipi National Sport Center for Disabled v Winter Parku v Coloradu v ZDA in osvojil drugo mesto v slalomu za Ameriški pokal. Je večkratni državni prvak, v svoji karieri pa je nanizal že vrsto vidnih uvrstitev.

Smučanje sede
Gal smuča s takoimenovanim monoskijem, ki je sestavljen iz posebnega vzmetenega sedeža. Ta je povezan z nekakšno nogo, ki je spodaj videti kot smučarski čevelj, ta pa se nadaljuje v navadno vez na smučki. V rokah vsak smučar drži bergli, ki imata na koncu prav tako pritrjeno smučko.
Smučanje sede zahteva kar nekaj privajanja. Predvsem na hitrost, ki se sprva zdi že pri slalomu velika. Tudi Gal je začel s slalomom, nadaljeval z veleslalomom, superveleslalomom in nazadnje smukom, ki se mu ne zdi najbolj strašen. “Mene je bolj strah pri superveleslalomu kot pri smuku, ker je superveleslalom zelo zahteven, hkrati pa zelo tehničen in zelo hiter. Na drugi strani pa se smuk tako hitro dogaja, da se ne zavedaš, kako hitro dejansko gre.”
Precej ravnodušno gleda na nesreče: “Ene parkrat se razbiješ in to je to.” On se je kar nekajkrat, a se je vedno dobro končalo.

image

Novo življenje
Gal je moral svoje staro življenje pri trinajstih čez noč opustiti. “Voziček te prisili, da zelo hitro zrasteš,” pove in doda, da ga je bolezen prisilila tudi, da je že zelo kmalu sam pri sebi razumel, kaj je pomembno v življenju. V svoji bolezni ne vidi veliko omejitev, tiste redke pa mu predstavljajo izziv, nikakor pa ne razlog za nejevoljo. “Načeloma v 90 % lahko delam vse, kar sem delal prej,” pojasni. Seveda pa je življenje na vozičku precej drugačno. “Težav je na začetku cel kup,” pove. “Že v vsakdanjem življenju se moraš navaditi, da cel kup stvari, ki so ti bile prej samoumevne, zdaj narediš drugače. Od stranišča pa do nevemčesa.” A danes Gal sam pride kamor koli hoče, vozi avto, nobena vrata ga ne ustavijo, nobene stopnice. “Nikoli ne smeš pustiti, da ti težava določa življenje,” meni Gal. “Vedno ti nekaj vzame, a kljub temu neke stvari imaš. Iz teh stvari, ki jih imaš, moraš potegniti največ. Zelo veliko omejitev je samo v glavi.”

Več o Galu preberi v februarskem NG Juniorju.


Reševanje tjulnja

Besedilo: Kitson Jazynka
Fotografija: Kevin Mack / Naturalist / Paws

Osamljen tjulnji mladič joka in joka, da bi priklical mamo. Njegov jok spominja na oglašanje prestrašenega jagenjčka. Mama tjulnjica je izginila v mrzlih vodah oceana, najverjetneje so jo prestrašili turisti ob obali ameriške zvezne države Washington. Nagon malemu tjulnju pravi, da bo mama prišla nazaj, če bo ostal tam, kjer je, in povzročal čim več hrupa.
Maj se že približuje koncu. Mladi par na počitnicah zasliši pikčastega morskega sesalca in mu želi priskočiti na pomoč. Ne vesta, da bi se morala umakniti, da bi se lahko njegova mama brez strahu vrnila ponj. Namesto tega ga odneseta v motelsko sobo in prižgeta gretje. Ker je tjulenj pred mrazom zaščiten z debelo plastjo maščobe, se začne njegovo telo pregrevati.

image

Naslednje jutro par pokliče Cascadia Research, organizacijo za zaščito morskih sesalcev. Biologinja Lisa Schlender in koordinator naplavljenih živali Jessie Huggins se pripeljeta 120 kilometrov daleč v motel, kjer najdeta tjulnja, ki je dehidriran, pregret in prestrašen.
»Turista ne poznata tjulnjov,« pravi Huggins, ki poudari, da sta prekršila zakon o morskih sesalcih, ko sta mladiča odnesla domov. »Njun namen je bil dober, vendar sta vse naredila narobe.«

Reševalca malega morskega sesalca položita v posebno kletko za živali in ga odneseta ven, na hladen oceanski zrak. Ker je od tedaj, ko je tjulnja pobral par, minila že cela noč, ga je mama najverjetneje nehala iskati. Biologinja Dyanna Lambourn v laboratorjiju Washington Department of Fish and Wildlife mladiča oskrbi s potrebno tekočino. Dobra novica: sedemkilogramski tjulenj je zdrav. Lambournova ga pošlje v PAWS, zavetišče za divjinske živali. Tu bodo zanj poskrbeli oskrbniki, njihov cilj bo žival znova vrniti v ocean, ko zraste. »Večina mladičev, ki jih sprejmemo, je bolnih ali poškodovanih,« pravi naravovarstvenik pri organizaciji PAWS Kevin Mack. »V tem primeru pa je šlo tako rekoč za ugrabitev.« Oskrbniki mladiča hranijo s posebno mešanico, ki spominja na gosto in hranilno mleko njegove mame. Tjulnjov bazen je ograjen, da je kontakt med živaljo in oskrbniki čim manjši. Tako bo tjulenj ostal nezaupljiv do ljudi, kar je zelo pomemben del načrta za vrnitev živali v njeno naravno okolje.

Tjulenj vsak dan plava in se igra. Rad tudi spleza na ploščad nad vodo, se tam posuši in se nato znova vrže v vodo. Tedni tečejo in kmalu se morski sesalec navadi na novo hrano: ribe. Oskrbniki nežno odprejo njegova usta in mu na jezik položijo manjše ribe. Na začetku mladič opleta z glavo in ribe izpusti iz ust. Toda sčasoma mu postanejo všeč.

Bo tjulen zaplaval v morju? Preveri v februarskem NG Juniorju.


Izdelaj svoj mačji kostum!

Fotografije: Rebecca Hale / NGS

Za letošnjega pusta lahko s takšnim kostumom požanješ veliko navdušenja, poleg tega pa pripomoreš k ozaveščanju, da velike mačke potrebujejo pomoč. Levi, tigri, gepardi, leopardi, jaguarji in druge velike mačke naglo izginjajo, saj so zaradi človeka žrtve pomanjkanja življenjskega prostora.

Lev

imagePotrebuješ: - rumeno trenerko s kapuco - rumeno klobučevino - pisana debela volna rumene in rjave barve - varnostne zaponke - rjavo barvo za obraz Kako izdelaš kostum Na glavo si povezni kapuco. Odreži kos volne, ki mora biti dovolj dolg, da si ga lahko zavežeš okrog glave. Nanj okrog in okrog zaveži deset centimetrov dolge koščke volne enake barve. Enako naredi na zapestjih. Da bi naredil rep, odreži daljši kos klobučevine in na konec z lepilom prilepi sukanec. Iz klobučevine izreži še dve ušesi. Okrog kapuce zaveži levjo grivo in jo pritrdi z varnostnimi zaponkami. Pripni si še ušesa in rep in zavihke iz volne na zapestja. Z rjavo barvo si pobarvaj obraz, nariši levje brčice. Zdaj si pripravljen in lahko začneš vaditi levje rjovenje.

Gepard

imagePotrebuješ: - rumeno trenerko s kapuco - rumeno klobučevino - črno barvo za blago - gobo v obliki kroga - varnostne zaponke - črno barvo za obraz - pravokotnik iz kartona Kako izdelaš kostum Trenerko obrni tako, da bo notranji puhasti del na zunanji strani. Nato namoči gobo v črno barvo za blago in na majici naredi odtise pik. Počakaj, da se barva posuši. Nato pike nariši še na zadnji strani. Iz klobučevine izreži ušesa in jih z varnostno zaponko pritrdi na kapuco. Starše prosi, naj ti pomagajo izrezati karton v obliki televizijskega ekrana. Karton pobarvaj črno. Nariši si še črn nos in pike po obrazu in se pripravi na snemanje – pravkar te je opazila ekipa National Geographica!

Snežni leopard

imagePotrebuješ: - sivo trenerko - črno klobučevino - umetni sneg - čopič - črno, rjavo in belo barvo za blago - posebno košarico za priboljške Kako izdelaš kostum Trenerko obrni tako, da bo notranji puhasti del na zunanji strani. Nato nanjo nariši nepravilne kroge s črno barvo. Ko se barva posuši, notranjost krogov pobarvaj z rjavo. Na sredino majice nariši bel trebušček. Iz klobučevine izreži ušesa in si pomagaj z belo barvo za blago, da bodo videti puhasta. Ko se ušesa posušijo, jih pripni na kapuco. Košarico za priboljške napolni z umetnim snegom.

Jaguar

imagePotrebuješ: - rjavo srajco - rjave hlače - varnostne zaponke - nagačenega jaguarja - vejice zelene ovijalke (lahko jo kupiš v trgovini) Kako izdelaš kostum Obleci si hlače in srajco, nato si okrog rok in trupa ovij zelenje. Na blago ga pritrdi z zaponkami. Na ramena si pripni še plišastega jaguarja. To je edina mačka, ki je ne bo motilo, če bo negibno sedela na drevesu.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Na kateri celini ni deževnega gozda?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov