Vstopna stranVsebinaArhiv

10 super dejstev o koalah

Besedilo: Crispin Boyer
Fotografija: © TRAVEL LIBRARY LIMITED / SUPERSTOCK

Na prvi pogled koala ni žival, ki ponoči krati spanec tabornikom ali se hrani z jedmi, ki bi lahko povzročile resne želodčne težave. Ti ‘plišasti medvedki’ niso samo mehke kepice s puhastimi uhlji in umirjenim načinom življenja. Preberi si deset dejstev o teh divjinskih, glasnih in prikupnih bitjih iz Avstralije.

1. Razgrajači

imagePredstavljaj si tako glasno riganje, da se ob njem kar sesedeš, za njim pa še smrčanje, ki te dodobra pretrese. Če združiš ta dva glasova, veš, kako se oglaša koala. »Tako hrupne so, da se taborniki pritožujejo, saj ponoči ne morejo spati,« pripoveduje Deborah Tabart, vodja Avstralske fundacije za koale (AKF). Zakaj so tako glasne? Samci zadovoljno krulijo, da oddaljenim samicam povedo, kje se nahajajo, in spodijo morebitne tekmece. 2. Strupena hrana Čudovit razgled ni edini razlog, da koale živijo na drevesih, imenovanih evkalipti. Plezajo po vejah in se mastijo z listjem, na dan pa ga lahko pojedo tudi en kilogram. Ne samo, da so listi strupeni – poleg tega so tudi težko prebavljivi in ne preveč hranljivi. Toda koale imajo posebno prilagojen prebavni sistem, ki jim pomaga izkoristiti vso hranjivo vrednost listov, hkrati pa nevtralizirati strup. Več o prikupnih koalah preberi v novembrskem NG Juniorju!


Tačke pomagačke

Besedilo in fotografija: Luka Dakskobler

Za pse radi pravimo, da so naša sreča na vrvici. To ni iz trte zvito, kajti znanstveno je dokazano, da nam lahko nudijo tudi zdravje. Med štirinožnimi prijatelji najdemo celo prave terapevte*, ki so tako kot vsak strokovnjak za svoje delo izšolani. Združujejo se v društva in eno izmed njih je tudi Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke.

image

KAKO POSTANE PES TERAPEVT
Ne more se kar vsak kuža prosto sprehajati po bolnišnici in biti terapevt. Ni važno, kakšne pasme je (v društvu so vse pasme od 2-kilogramskega japonskega čina do 60-kilogramske landserke), a biti mora starejši od enega leta, po značaju mora imeti rad ljudi, predmete, ki jih ljudje uporabljajo, dotikanje in pozornost. Biti mora potrpežljiv, navajen na cukanje, ščipanje, najrazličnejše vonjave v bolnišnicah, hrup in tako naprej. Tudi drugim ljudem, ne samo vodniku, se mora pustiti voditi, seveda pa mora biti poslušen in se lepo obnašati. To oceni kinološki inštruktor v društvu. Dvakrat letno mora pes opraviti veterinarski pregled, kjer dobi potrdilo, da je urejen in popolnoma zdrav.

KAJ JE TERAPEVTSKI PAR
Kuža pa ne more pomagati ljudem kar sam, potrebuje človeškega spremljevalca – vodnika. Ta se mora na društvu najprej dobro naučiti teorijo, nato sledi pripravništvo v različnih ustanovah. Šele potem kuža in njegov vodnik postaneta terapevtski par. Kuža dobi oprsnico z znakom društva, ki je tako rekoč njegova zdravniška halja. Zdaj lahko začneta z delom, a le pri tistih ljudeh, ki si to želijo.
Tačke pomagačke štejejo okrog 40 terapevtskih parov, ki delujejo po vsej Sloveniji. Njihovo znanje izhaja iz ZDA in Švice, kjer je terapija s pomočjo psov najbolj priznana in razvita. V svetu namreč že dolgo poznajo zdravilne učinke stika z živalmi.

Te zanima, kaj počnejo terapevtski psi? Njihovo delovanje se deli na aktivnosti in terapije. V novembrskem NG Juniorju preveri kaj točno to pomeni.


Vesoljski roboti

Besedilo: Douglas E. Richards
Ilustracija: NASA / IGOAL

Astronavta, ki dela v vesolju ob Mednarodni vesoljski postaji (MVP), nenadoma zadene vesoljski odpadek in mu poškoduje vesoljsko obleko. Astronavt se prestraši, saj ga od katastrofe loči le nekaj sekund. Njegov pozorni partner robot raztrganino hitro prekrije z obližem. Iz njega brizgne pena, ki zapolni vrzel v obleki in se nemudoma strdi. V MVP zavlada olajšanje. Tam je astronavt, ki je bil odgovoren za življenje vesoljskega popotnika med delom zunaj vesoljske postaje, nadzoroval početje avatarja – tudi reševanje človeškega partnerja.

image

Resničnost robota R2
Partner robot je lahko za vesoljske popotnike izredno koristen, pa če delajo na oddaljenem Marsu, na bližnji vesoljski postaji ali na Luni. Avatarje, ki potujejo po vesolju in jih nadzorujejo ljudje (kot v zgoraj opisanem primeru), še vedno le načrtujejo. Toda na začetku letošnjega leta je Nasa v vesolje prvič poslala humanoidnega robota. Imenuje se R2 – kot droid R2-D2 iz filmov Vojna zvezd. R2 ali Robonavt 2 je na MVP prispel z raketoplanom Discovery, zdaj pa bo na postaji ostal na testiranju.
Pri Nasi pričakujejo, da bodo roboti, kot je R2, astronavtom v veliko pomoč. »Želimo, da bi roboti delali z roko v roki z ljudmi,« pripoveduje Matt Ondler z Nase. »Pomembno je, da so enake oblike kot ljudje, saj to pomeni, da lahko uporabljajo enaka orodja in se prilegajo enakim prostorom.« Robota R2 ljudje nadzorujejo s prenosnimi računalniki. Programiran je za izvajanje številnih lažjih nalog, recimo ‘najdi predmet’. Ljudje so večinoma še vedno precej spretnejši z rokami od robotov. V vesolju pa to morda ne drži, saj morajo astronavti nositi nerodne zaščitne obleke in težke rokavice. Robonavtom ni treba jesti, dihati in hoditi na stranišče, zato lahko opravljajo dolgotrajnejša dela.
R2 še ni pripravljen na delo zunaj postaje, vendar pri Nasi upajo, da bodo prihodnje izboljšave to omogočile. »Robonavti bodo našim astronavtom pomagali pri umazanih, dolgočasnih in nevarnih opravilih,« pojasnjuje Ondler.

 


Reševanje sibirskega tigra

Besedilo: Aline Alexander Newman

Sibirski tiger se kot mucek brez strehe nad glavo sprehaja po samotni vasici v jugovzhodni Rusiji. Drobno bitje ima zmršen kožuh brez leska, zato je videti bolj oguljeno kot prikupno. Na mrzel februarski dan je v zraku minus 20 stopinj, tla pa pokriva snežna odeja. Izgubljeni in osamljeni mladič strada.

imageStar je komaj 12 tednov, zato še ne zna loviti. Njegove mame ni na spregled. Sam ne bi mogel preživeti. Strokovnjaka za divjinske živali najdeta mladiča, ki se zavleče v pasjo uto. Zlahka ga ujameta, saj je prešibak, da bi se upiral, in ga peljeta k veterinarju. Sestradani muc leži na mizi napol mrtev. Tako suhcen je, da se mu vidijo vse kosti. Na kožuhu ima polno posušene krvi zaradi pasjih ugrizov. Veterinar mladiču očisti rane in mu da antibiotike, da bi preprečil morebitne okužbe. Boji se, da je tiger zbolel za pljučnico, zato ga zapre v kletko, ločeno od drugih živali. Ta »samica za tigre« ima področje za rekreacijo in udoben lesen brlog s kopico dišečega sena, kjer lahko tiger počiva. Mladič z veseljem golta visokokalorično polento, bogato s hranljivimi snovmi. Osebje ga tudi poimenuje: postane Oleg.

Oleg se pridno redi. Vsi si lahko oddahnejo, saj je zdrav. Zdaj je treba sprejeti težko odločitev: Kaj storiti z njim? Večina rešenih tigrov pristane v živalskih vrtovih, kjer igrajo pomembno vlogo pri dokazovanju, da vrsta še ni izumrla.
V divjini pa živi samo okrog 350 sibirskih tigrov. Oleg se je skotil svoboden, zato Ian Robinson z Mednarodnega sklada za zaščito živali meni, da si zasluži ostati svoboden. »Prepričani smo, da divjinske živali sodijo v divjino,« pojasnjuje.
Težava je v tem, da so velike mačke nevarni plenilci, še posebej, če izgubijo strah pred ljudmi. »Pri tigrih, kakršen je Oleg, je naš glavni cilj, da ostanejo divjinski,« pripoveduje Robinson. »Ozdravljene živali lahko postanejo problematične in napadajo ter ubijajo živino. Ali celo ljudi.« Kljub temu verjame, da Olega lahko ozdravijo – toda na pravi način.

Bo Oleg lahko zaživel kot prava divja mačka? Preveri v novembrskem NG Juniorju!

 


Vulkan pri sosedih

Besedilo: Borut Peršolja
Fotografiji:  © ISTOCKPHOTO / TOOLX (VULKAN PODNEVI); BORUT PERŠOLJA (OBISKOVALCI)

imageStromboli je 926 metrov visoka gora na istoimenskem otoku na jugu Italije. Ta višina pa ni prava, saj je večji del gore skrit pod gladino morja. Gre namreč za delujoči vulkan, na vrh katerega vodi strma, prašna pot. Rob ognjeniškega kraterja je prizorišče izjemne predstave moči narave. Začne se z dimom vodne pare, zamolklim hropenjem in nadaljuje s kratkim, a silovitim izbruhom staljene kamnine. Občasno tresenje tal nas opozori, da je novo površje rojeno. Domačini se vulkana in njegove nepredvidljivosti ne bojijo. Za njih je vulkan živo in sočutno božanstvo. Zato pogosto pogledujejo k njemu in mu namenjajo tople besede. Besede zaupanja.

image


Iz prve tace

Fotografija: © ISTOCKPHOTO / DEEPBLUE4YOU

Imam mačko Mimo. Kadar gremo k veterinarju na pregled, noče iti v torbo, ko pa jo končno nekako spravimo in smo že tam, noče ven. Zanima me, kako ve, da jo tam čaka nekaj groznega?
Urška Retko

image

Tvoja muca mora torbo spoznati veliko pred pregledi. Vsak dan daj vanjo priboljšek in tako se bo muca počasi in brez prisile navadila nanjo. Vsake toliko pa jo boš vanjo zaprla in odpeljala k veterinarju. Pri veterinarju so najrazličnejše vonjave strahu tako po nas, psih, kot tudi po mačkah in na tako okolje se je težko navaditi. Muci pomaga, če si ti mirna in te ne skrbi. Mirnost najlažje dosežeš z globokim dihanjem.

Ali je boljše imeti psičko ali psa? Rada bi imela psičko. Psička bi bila sorte samojed. Ali so samojedi družinski psi in prijateljski? Pa še ali se lahko psi navadijo na kunce?
Maja Rihtarič

Dobra odločitev za psičko, tudi jaz jih imam raje smile. Z njo boš imela večje težave v času parjenja, takrat bo nam kužkom še posebej všeč. Samojed je sicer prijazne narave, igriv in inteligenten, vendar tudi zelo samosvoj in zato zahteven ter manj primeren za neizkušene gojitelje. Tako kot je prvotno vlekel sani, sedaj skuša prevladati nad človekom. Potrebna je ljubeča doslednost in vztrajnost. Zahtevna je nega njegove dlake, potrebuje redne in dolge sprehode. Navadil se bo na tvojo kunčico Puhko, vendar mu boš morala dopovedati, da je Puhka del krdela in tebi zelo ljuba. 

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov