Vstopna stranVsebinaArhiv

Kung fu panda – 2. del

Besedilo: Sarah Wassner Flyinn
Fotografija: z dovoljenjem Dreamworks Animation / Karantanija Cinemas

Na teh straneh si lahko prebereš, zakaj se ti mojstri borilnih veščin lahko postavijo ob bok pravim živalim.

image

Nepremagljiva Tigrica

Ko se skupina zgnete v rikšo, da bi prehitela vojsko gospodarja Shena, se Tigrica zrine naprej in z rjovenjem odganja množico. Tudi pravi tigri imajo izjemno moč, pravi Ron Tilson iz živalskega vrta Minnesota Zoo. Ker imajo mišičasta telesa in močne čeljusti, lahko uplenijo tudi največje živali, kot na primer skoraj tono težke indijske bivole. »Svoj plen nato zvlečejo v skrivališče, da ga ne bi našli mrhovinarji ali drugi tigri,« nam je razložil Tilson.

Obramba velikega trebuha

Ko volkovi napadejo vas, se Poju ni treba braniti s pestmi ali brcami. Panda se enostavno požene med hudobneže in jih odbija s svojim velikim trebuhom. Pande, ki so sicer miroljubne, imajo nekaj naravnih plenilcev, proti katerim se morajo boriti. »To so precej mirne živali in najraje se izognejo težavam,« pravi Suzanne Braden iz organizacije Pandas International. Toda dva samca se bosta na primer vedno borila za izbrano samico, pri tem pa bosta uporabila tako udarce kot ugrize in renčanje.

Hitri zamahi

Bogomolka se proti volku, ki v rokah drži meč, požene na vso moč, pri tem pa svoja bodala uporablja tako hitro in spretno, da je vse skupaj mimo, kot bi trenil. Tudi prave bogomolke so izredno hitre, svoj plen napadajo s takšno hitrostjo, da človek njihove gibe komaj zazna. Če bogomolke samo zamahnejo s svojimi bodičastimi prednjimi nogami, lahko z njimi ujamejo žuželke, kot so vešče, kobilice in muhe … in to v manj kot desetinki sekunde.

Več o filmskih junakih iz nove risanke poišči v junijski številki revije NG Junior.


Denar, sveta vladar

Besedilo: Kristin Baird Rattini
Fotografiji: Rebecca Hale / osebje NGS (kovanec); David Doty (karta)

image 1. Leta 1685 so vojake v kanadskem mestu Quebec plačevali z igralnimi kartami, ker je francoska kolonialna vlada ostala brez denarja.

 

 

2. Danes je v ZDA največji bankovec za sto dolarjev, toda še pred manj kot 45 leti si lahko plačeval z bankovci za kar 10.000 dolarjev!

3. Skoraj dva ducata držav, med drugimi tudi Avstralija, Nigerija in Mehika, tiska svoj denar na plastiko namesto na papir. Ti pisani bankovci so tako obstojni, da jih lahko opereš z milom in vodo.

image 4. Podoba Miss Liberty na dolarskih kovancih za en cent iz leta 1839 se je mnogim Američanom zdela tako smešna, da so kovance poimenovali »silly head« ali »trapasta glava«.

5. Nekoč so bili kitovi zobje zelo cenjeno plačilno sredstvo na Fidžiju. Z enim samim zobom si lahko v 19. stoletju kupil cel kanu.

6. Ameriški izraz za denar »money« izhaja iz imena rimske boginje, ki je bila zaščitnica denarja in se je imenovala »Juno Moneta«.

7. Na bankovcih in kovancih vsega sveta so upodobljene različne tipične živali, ki živijo v tistem okolju. Na denarju Južne Afrike na primer najdemo leva, na islandskem delfina, na avstralskem pa kenguruja.

Več dejstev o zgodovini denarja si preberi v junijski številki revije NG Junior.


Kaj pa ti grizljaš?

Besedilo: Alenka Marinček
Fotografiji: © Istockphoto / Photolyric, © ISTOCKPHOTO /  PGIAM (POKOVKA)

image »Pokovko in kokakolo, prosim!« Ko ob napetem filmu roka kar sama sega po »kokicah«, kar naenkrat začutiš dno lončka in zopet se moraš prerivati mimo cele vrste gledalcev po novo zalogo ... Vendar pokovke niso začeli prodajati pred kinodvoranami, niti ne v trgovinah, ampak si jo sprva lahko kupil pri uličnih prodajalcih v ameriških mestih, kjer so jo vozili na posebnih vozičkih.

POKOVKA

Zagotovo sodi pokovka ali po angleško »pop corn« med najbolj priljubljene slane prigrizke. Dobimo jo iz posebnih različic osnovne vrste koruze, ki se imenuje Zea mays. Teh različic koruze je več. Med seboj se razlikujejo po obliki in barvi zrn. Nekatere uporabljajo predvsem za prehrano živali, druge dajo sladko koruzo, iz nekaterih pa dobimo pokovko. Zrna se pri segrevanju razpočijo in napihnejo v ‘kokice’.

image

Amerika je domovina koruze in največ koruze pridelajo prav v ZDA. Prvotnim prebivalcem Amerike je koruza znana že več tisoč let kot kulturna rastlina. Že zelo zgodaj so poznali različne oblike koruze, tudi take, katerih zrna so se pri segrevanju razpočila. Arheologi so našli v jamah v Mehiki, v katerih so prebivala prvotna indijanska plemena, več kot 5000 let stara razpočena koruzna zrna – prvo pokovko. Nekatera indijanska plemena so menda verjela, da v vsakem zrnu koruze prebiva prijazen duh. Če pa se začne njegov dom (zrno koruze) segrevati, pa duh postaja vedno bolj jezen. Ko postane vročina neznosna, duh z vso silo razpoči zrno in skoči ven.

Več o slanih prigrizkih poišči v junijski številki revije NG junior.


Morje na suhem

Besedilo: Tom Turk
Fotografiji: Borut Furlan

Sodoben akvarij image Prenovljeni piranski akvarij, ki je videti kakor nov, so odprli pred nekaj leti v prav tako prenovljenem poslopju, v katerem sicer akvarij domuje že mnoga leta. Dolgoletni upravnik piranskega akvarija Valter Žiža zdaj ponosno razkaže zakulisje prenovljenega akvarija s sodobno tehnologijo filtrov, prepletenih cevi in tipal, ki skrbijo za ustrezno kakovost morske vode. Ta zdaj ujeta kroži po akvarijskih posodah in nima več neposrednega stika z morjem. Natančen nadzor zagotavlja, da so akvarijski prebivalci v primerni kondiciji in se v ujetništvu počutijo dobro. To je nekaj povsem drugega kot včasih, ko se v prenatrpanih posodah njihovi predhodniki velikokrat res niso dobro počutili in so pogosto zbolevali ter tudi poginjali. Prenovljeni, po površini okrog dvakrat večji akvarij zdaj premore prostornejše bazene z najsodobnejšo tehnologijo.

Znameniti morski konjiček image Simbol piranskega akvarija je morski konjiček. To seveda ni noben iskrivi vranec ali beli lipicanec, pač pa čisto posebna in nenavadna, a vsem dobro znana ribica. Morski konjički so v vseh morjih ogroženi, a prav v morju okrog Pirana so še vedno dokaj pogosti. V akvariju so vedno na ogled, vendar moramo izostriti svoj pogled, da dobro zamaskiranega konjička opazimo, ko se skriva v varnem zavetju alge ali spužve.

Več informacij o piranskem akvariju poišči v junijski številki revije NG Junior.


Miselne igrice

Besedilo: Aline Alexander Newman
Fotografiji: Picani Picani / Iimagebroker.net / Photolibrary (kobila); Judy Sievert / Woodland Park Zoo (gorili)

Rdeča luč, zelena luč

Kobila, ki se je izgubila, se je pojavila pri hiši petletnega Dennisa Wrighta, ki živi v osrčju podeželja. Žival se je odločila, da bo ostala pri njem. Dennis iz Callahana v zvezni državi Kalifornija jo je poimenoval Maude. Deček in kobila sta bila nerazdružljiva.

image

Ko pa je Dennis dopolnil šest let, je moral začeti hoditi v šolo. Maude je zaprl na dvorišče in izhod zagradil. Nato se je s prijatelji po vijugasti poti odpravil v šolo. Maude je ostala za ograjo, dokler niso otroci izginili za prvim ovinkom. Nato je oviro preskočila in jim skrivaj sledila. Pred vsakim ovinkom je počakala, da je Dennis ne bi videl. Kobila se ni pokazala dober kilometer in pol. Dennis je že sedel za šolsko klopjo, ko je učiteljica zagledala Maude, ki je kukala skozi okno učilnice.

Kar je dano, je v zlato jamo zakopano

Kaj storiš, kadar sestrica zahteva polovico tvoje čokolade – čeprav je svojo že pojedla? Samec Zuri je nižinska gorila, ki živi v ujetništvu. Sooča se s podobnimi težavami kot ti, kadar mu oskrbnik prinese oreščke. Dobrote ležijo na tleh, Zurijeva polsestra Jumoke pa se zapodi naravnost proti njim. »Tudi Jumoke dobi oreščke, le na drugem prostoru,« pojasnjuje Judy Sievert, oskrbnica goril v živalskem vrtu Woodland Park Zoo v Seattlu, v zvezni državi Washington.

image

»Pojesti hoče dvojno porcijo.« Zuriju nikakor ne uspe pobrati vseh oreščkov, preden se jih polasti Jumoke. Samec se mora hitro česa domisliti. Odloči se, da bo Jumoke zvabil v past. Odtava nekaj metrov proč in se pretvarja, da išče tiste oreščke, ki so padli na travo. Tudi Jumoke jih začne iskati tam. Ko se zamoti z iskanjem neobstoječih dobrot, se Zuri vrne k pravim. Njam! Zdaj jih ima končno samo zase.

Še več živalskih miselnih igric najdeš v junijski številki revije NG Junior.


6 posrečenih ukan domačih ljubljencev

Besedilo: Margaret J. Krauss
Fotografija: © Henry Lizardlover (kuščarja); Karine Aigner / osebje NGS (pujs)

Kuščarja pozirata pred oboževalci

Larry in Lauri sta zeleni vodni agami, ki se radi ‘martinčkata’ na soncu. Lastnik Henry Lizardlover (ja, prav zares mu je tako ime) namesti kuščarja na enaka miniaturna kavča. Prava umetnost pa je, da ju prepriča, naj v tem položaju mirujeta. »Za zaupanje gre,« pojasnjuje Lizardlover. »Moji kuščarji vedo, da so pri meni na varnem.« Med drugim so se sprostili zato, ker se jim je Henry počasi približeval v višini njihovih oči, da so se počutili manj ogrožene.

image

Dovoli jim tudi, da se svobodno potikajo naokrog. Pravi, da se zato počutijo varne. Dva sta zdaj tako sproščena, da pred uličnim občinstvom vztrajata v tem položaju kar dve uri – in to celo v prisotnosti družinskega psa!

Pujsa na gugalnici

imageKako veš, da pujsa Nelliebelle uživa, kadar se sprehodi po nihajni gugalnici navzgor in po drugi strani navzdol? Rep se ji suče kot propeler. »Bolj, kot se občinstvo odziva, boljši je Nelliebellin nastop,« pripoveduje lastnica Priscilla Valentine. »Tedaj še hitreje maha z repom.« Pujsi imajo kratke noge, zato težko lovijo ravnotežje. Nelliebelle pa se zapodi gor in dol po gugalnici brez oklevanja in nikdar ne pade. Spodbuda je tudi njena najljubša jed, ki jo prejme kot nagrado – vegetarijanska pica. »Za pico naredi vse,« dodaja Priscilla. Pujsa je zares lačna uspeha.


Več posrečenih živalskih ukan poišči v junijski številki revije NG Junior.


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov