Vstopna stranVsebinaArhiv

Mačke, psi in mi

Besedilo: Mitja Šedlbauer, Veterinarska uprava RS
Fotografiji: © Istockphoto / Jackryan89 © Istockphoto / Phlegma

imagePsi in mačke za sporazumevanje s svetom uporabljajo različne načine. Nekateri od njih so namenjeni izključno njihovim sovrstnikom, ker jih drugi ne zaznajo ali ne razumejo. Takšno je na primer sporazumevanje z vonjem. Psi in mačke za to uporabljajo vonj urina, blata ali drugih izločkov. Človeku te reči samo smrdijo, živalim pa sporočajo vse mogoče: od tega, da si nek samec lasti izbrano območje, do tega, da je samica godna za parjenje.

 

image

Ljudje se lahko naučimo razumeti, kaj nam psi in mačke sporočajo na druge načine, na primer z oglašanjem in govorico telesa. Na tak način bomo bolje razumeli njihove potrebe in pripomogli, da bo skupno bivanje nas in naših živalskih prijateljev kar se da lepo.

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


Reševanje vidre

Besedilo: Scott Elder
Fotografija: Richard Austin / Rex USA

imageCamilla Ravenshear se je s psom sprehajala ob reki, nenadoma pa jo je zabolelo srce, ko je zagledala na videz mrtvega mladiča. Potem pa je nekaj opazila. »Žival ima odprte oči, ki še vedno žarijo,« se spominja svojih misli. »Torej je še živa!« Camilla ni nikjer videla mame, zato je premraženega mladiča nežno zavila v svoj pulover. Kmalu je opazila komaj zaznavne znake življenja. Peljala se je po svojo 11-letno hčer Dahlio Penno, ki je mladiča nežno objemala vso pot do doma, da bi ga ogrela. Dahlia je vidro hranila z mlekom iz kapalnika za oči in jo vso noč nežno objemala ob grelniku. »Poimenovala sem jo Hope (Upanje),« je povedala Dahlia.

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


Ali je res, da ...

Pogovarjala se je: Nina Blaž
Ilustracija: © Istockphoto / Smokeyo

Ali mačke res ne marajo vode?

Veterinarka mag. Katarina Lukman, dr. vet. med. iz klinike Pet Vet pravi, so mačke sicer dobre plavalke, vendar to svojo veščino uporabijo samo, kadar je zares nujno potrebno. »Kopanje jim sicer ne diši preveč,« dodaja, »vendar kljub temu zelo skrbijo za svojo higieno – s svojim hrapavim jezikom si včasih tudi večkrat na dan skrbno osnažijo kožuh.«

Ali se pes in mačka res ne marata?

Biologinja in pedagoška vodja iz ZOO Ljubljana Irena Furlan na to večno vprašanje odgovarja, da so si v naravi volkovi in divje mačke, iz katerih smo ljudje razvili psa in domačo mačko, konkurenti pri lovu. Zato se, če se le da, medsebojno izogibajo. »Kadar pa pasji in mačji mladiči skupaj odraščajo,« pojasnjuje Furlanova, »pa se navadijo drug na drugega in to naklonjenost ohranijo tudi v odrasli dobi.«

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


Katera najlepša je v deželi tej ...

Besedilo in fotografije: Nina Blaž

image Nakup Med odločanjem za nakup pasemske mačke, dobro premisli, ali boš mačko razstavljal ali pa bo »samo« tvoj ljubljenček. Najbolje ti bodo znali svetovati vzreditelji mačk, ki te bodo seznanili tudi z mednarodnimi standardi za vsako pasmo. Standardi določajo njen videz – obliko glave, velikost in položaj ušes, obliko in barvo oči, dolžino repa, obliko telesa, tačk, strukturo, dolžino in barvo dlake. Da pa se lahko udeležiš razstav, moraš biti član enega izmed felinoloških društev, ki ti nudijo potrebno pomoč pri razstavljanju mačk.

image Pregled Za razstavo mora imeti tvoja mačka opravljena vsa potrebna cepljenja (mačja kuga, mačji nahod, steklina), biti brez zajedalcev in imeti porezane konice krempljev. Ni treba dvakrat reči, da mora biti povsem zdrava. Tudi tebi se ne da nastopati v šolski gledališki predstavi z angino in glavobolom, kajne! Kdaj začeti Najbolje je, da svojo mačko pričneš razstavljati, ko je stara najmanj 3 mesece. S tem se že od malega navadi na različne vonjave, hrup in tuje dotike rok. A vse mačke niso pripravljene sodelovati in se ne počutijo dobro na razstavah, zato dobro opazuj, ali je tvoja mačka preveč boječa in se stiska v kakšen kot kletke, ali je celo agresivna. Za takšno mačko niso soji žarometov, in bolje je, da jo odpelješ domov.

 

 

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


Psi pustolovci

Besedilo: Ruth A. Musgrave
Fotografiji: Ap Photo, Tidalstock.com / Photographers Direct

imagePojavila se je nova oblika psov: psi »pustolovci«! Nekateri kosmatinci se vedejo, kakor da je najbolj nevarna reč na svetu iskanje ostankov hrane pod jedilno mizo, drugi pa niso srečni, če ne deskajo na divjih valovih ali jadrajo po nebu. Spoznaj Bandita, bostonskega terierja. Življenje na morju mu je pisano na kožo, zato deska na valovih, kadar je le mogoče. Bandit lastniku Marku Shafferju pove, da bi rad deskal, tako da položi noge na desko. Shaffer ni prav nič presenečen nad tem, da je Bandit nor na valove. Kosmatinčeva prva ljubezen je bila vožnja z motorjem. »Pri vožnji se je naučil loviti ravnotežje in se nagniti v smeri ovinka,« opisuje Shaffer svojega ljubljenčka, ki mu je v resnici ime Bandit Motorist.

image»Psi, kakršen je Bandit, so edinstveni,« meni strokovnjakinja za vedenje živali Jacqui Neilson. »Tako kot nekateri ljudje si željo drzne pustolovščine in imajo poseben značaj, dar ali telesno zmogljivost.«

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


10 simpatičnih mačk

Besedilo: Ruth A. Musgrave
Fotografiji: © Gary Randall Photography / Kimball Stock, © Jean Michel Labat / Ardea

image

Mačji detektiv

Snowball je pomagal raziskati zločin – in to res hud zločin. Policija je na okrvavljeni jakni odkrila bele dlake. Nato si je pobliže ogledala Snowballa – in DNK celice njegovih dlak. Vsako bitje ima drugačno DNK, zato so znanstveniki lahko dokazali, da so dlake Snowballove. Tako je policija povezala zločin z njegovim lastnikom – pokazalo se je, da je zločinec prav on. Prvič se je pripetilo, da so zločinca obtožili s pomočjo mačje DNK. Snowball je pustil sledi in izdal storilca.

image

Mačka vodnik

Ko je psička Cashew izgubila vid, je njena mačja prijateljica Libby gledala namesto nje. Dotikala se je Cashewjine rame in jo tako usmerjala po dvorišču, do sklede s hrano in v pasjo uto. Libby pa ni bila samo vodnica – bila je tudi telesna stražarka. Spala je tik pred Cashewjino uto in ji celo sledila, kadar jo je lastnica peljala na sprehod.

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


Športniki na štirih tačkah

Besedilo in fotografiji: Luka Dakskobler

image

Metanje frizbija psu je šport, ki se je začel v ZDA, k nam pa prišel iz Češke in Nemčije. Večina tovrstnih pasjih športnikov pri nas se je z njim začela ukvarjati potem, ko so se že preskusili v agilityju. Frizbi lovijo raznorazne pasme od majhnih do velikih psov, saj se s frizbijem lahko ukvarja vsak kuža, ki pri tem uživa. Zato je pomembno, da pri tem uživamo tudi mi in kuža nikoli ne silimo v lovljenje frizbija. Za zabavo se s frizbijem ukvarja že veliko lastnikov psov v Sloveniji, precej manj pa se jih udeležuje tekmovanj. A kljub temu, da ga poznamo šele od leta 2007, je šport tudi pri nas zelo obsežen. Vsebuje namreč veliko disciplin, med njimi je prosti slog prava športna točka z glasbo, druge discipline pa vključujejo lovljenje frizbija na daljavo, v različnih smereh ali naravnost ali celo na tarčo.

image

Rekordno dolg met, v katerem je pasji tekmovalec kdaj koli ujel frizbi, trenutno znaša 87,85 metrov. Psi so v lovljenju frizbijev hkrati tudi akrobati. Odrivajo se od raznih delov vodnikovega telesa. Skačejo s hrbta, se odrinejo od noge, preskočijo lastnika – vse to, ko v zraku lovijo frizbi. V prvini, ki jo imenujemo flip, se tudi obračajo v zraku, preden ujamejo frizbi, lahko pa se na delu telesa lastnika tudi povsem ustavijo. Iz vsega tega je jasno, da je izredno pomembno, da pazimo na varnost svojega kužka. Potrebujemo prav poseben frizbi, saj navadni plastični niso primerni. Treniramo zmerno in ga ne utrujamo, kajti utrujen kuža se najhitreje poškoduje. Pomembno je tudi, da znamo dobro metati frizbi, zato moramo mete trenirati najmanj trikrat toliko kot kuža svoje akrobacije. In ker mora kuža uživati, se nanj ne smemo jeziti, če ne ujame frizbija.
Kje pa se naučimo trikov? Postopoma, ko je kuža opravil osnovno šolo poslušnosti, ko se je naučil najlažjih metov, predvsem pa ne smemo začeti prehitro, saj se zelo mladi kužki hitro poškodujejo. Pred enim letom starosti tudi tekmovati ne smejo. Največ pa se naučimo od drugih na srečanjih, tečajih in predavanjih o pasjem frizbiju.

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


Prava zvestoba do groba

Besedilo: Irena Cerar
Fotografija: © Istockphoto / Lindamore

imageBobby je bil službeni pes Johna Greya, možaka, ki je v 19. stoletju delal kot nočni čuvaj v škotskem mestu Edinburg.  Menda sta bila nerazdružljiva. Pa se je primerilo, da je gospodar zaradi tuberkuloze umrl. Pokopali so ga, a Bobby svojega gospodarja ni in ni hotel zapustiti. Nepremično je sedel ob njegovem grobu. Poskušali so ga prepoditi, saj psi niso smeli na pokopališče,  a neuspešno.

Nadaljevanje članka si preberi v oktobrski številki NG Junior.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Na kateri celini ni deževnega gozda?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov