Vstopna stranVsebinaArhiv

Leopardi, supermačke iz divjine

Besedilo: Crispin Boyer
Fotografija:  FRANCOIS SAVIGNY / NATURE PICTURE LIBRARY

imageLeopard Tjololo se z drevesa igra igro ‘kdo je močnejši’, ki je nikakor ne namerava izgubiti. Njegovi nasprotnici sta hijeni, ki sta se pravkar pognali iz noči, da bi leopardu izmaknili impalo, vrsto antilope, ki jo je pravkar uplenil. Ker pa jima Tjololo (izgovori se Čololo) svojega plena ni nameraval predati, je naredil tisto, kar leopardi najbolje obvladajo: zgrabil je impalo s svojimi močnimi čeljustmi in jo zvlekel na drevo. Toda nepopustljivi hijeni sta skočili na mrtvo žival in zasadili svoje zobe v njene noge. Zdaj se igra moči odvija na prostoru, kjer se drevesno deblo razcepi na dva dela. Bo lahko leopard v primežu svojih čeljusti obdržal antilopo, ki je skoraj dvakrat težja od njega in na katerem visita še dve lačni hijeni, dovolj dolgo, da bosta mrhovinarja popustila? »Tjololo mogoče zdaj na drevesu razmišlja: ‘Prosim, fanta, pojejta spodnje dele nog in mi pustita ostalo’,« pravi snemalec filmov o divjini Kim Wolhuter, ki je spopad opazil med snemanjem Tjolola v rezervatu divjinskih živali v Južni Afriki.

Več o leopardih si preberi v septemberski številki revije.


Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce

Besedilo: Sarah Wassner Flynn
Fotografija: BLITZ FILM & VIDEO DISTRIBUTION

V novem filmu Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce želi mačka, ki vsem vzbuja strah in grozo, prevzeti oblast nad svetom. Zdaj mora skupina psov in mačk – zajemi sapo! – delati skupaj, da bi lahko ustavili zlobno Muco. V filmu so igrali pravi mački in psi, toda ni vse, kar lahko vidiš v filmu, resnica. NG Junior se je odpravil vohljat v zakulisje, da bi razvozlal nekaj filmskih skrivnosti.

Nasmešek, ki ni pristen
Gospa Muca se preobleče v ljubkega mladiča koker španjela, da bi prišla do skrivnih dokumentov. Toda kmalu se izda pred pasjim stražarjem, saj v nekem trenutku odpne svojo pasjo preobleko in razkrije svoj hudobni nasmešek. Se lahko mačke tudi v resnici tako zlobno smejijo? Ne morejo. V prizoru so nasmešek gospe Muce oblikovali s pomočjo računalnika. Vsi liki, ki nastopajo v filmu, so imeli svoje dvojnike, oblikovane s pomočjo računalniške tehnologije, dva lutkarja pa sta uporabljala naprave, ki delujejo na podoben način kot naprava Wii, da sta pričarala določene kretnje in zahtevnejše izraze na obrazu.

Posnetki iz zraka
V mrzličnem iskanju gospe Muce si vohunski pes Butch na hrbet nadene jet pack – napravo, ki omogoča letenje – in zapluje nad San Franciscom, mestom v ameriški zvezni državi Kalifornija. Vsi prizori letenja so bili izdelani s pomočjo računalnikov. Toda Butch je tudi v resnici nosil jet pack, pa čeprav samo na tleh. »Naučil se je, da vse dela s to opravo na sebi: teče, pleza in celo skače skozi okno,« nam je povedal trener za živali Mark Harden.

Sem poglej!
Golob Seamus je bil oblikovan s pomočjo računalnika. Da bi živali, ki nastopajo v filmu, pripravili do tega, da se odzovejo na ptico, ki v resnici ne obstaja, so uporabili palice »poglej me«. To so bile dolge palice, ki so imele na koncu, kjer naj bi se nahajal golob, pritrjen določen predmet. »Vsako žival smo naučili, da se odzove na drugačen predmet,« nam je povedal Hardie. »Diggs je imel modro zvezdo, Butch rdečo žogo. Oba sta svoj predmet prepoznala in ga pogledala ali se pognala za njim.« Palice so nato zamenjali z računalniško ustvarjenim golobom.

Patrulja v iztrebkih
Zaradi enega od umazanih trikov gospe Muce ostanejo nekatere živali ujete v pralnici, ki se hitro polni z mačjimi iztrebki. Zdi se, da so živali v iztrebke zakopane vse do vratu, v resnici pa z njimi skoraj niso imele stika. Trik so izvedli tako, da so najprej posneli glave vseh živali, kako molijo s posebej izdelane mize. »Živali smo naučili, da stojijo tako, da z mize gledajo samo njihove glave,« nam je povedal Harden. Kaj pa kopica iztrebkov? Ustvarjalci filma so na mizo in okrog živali položili siv bombaž, nato pa so ga s pomočjo računalnika spremenili tako, da je videti kot kup iztrebkov.

Zvočni triki
Ko Diggs po nesreči poškropi mačko Catherine z vodo, se ta odzove tako, da mu nameni ubijalski pogled. Da bi mačko pripravili do takšnega odziva, so trenerji uporabili preprost trik. »Nekdo od ekipe je izza kamere pihnil v piščal, ki spušča račje zvoke, in mačka se je takoj obrnila tja, da bi videla, kaj se dogaja,« nam je povedal režiser Brad Peyton. »Tako smo dobili tiste posebne ‘Kaj je bilo pa to?’ poglede. Vsakič nam je uspelo!«

image


Dr. Srečko Mercina

Fotografija: © ISTOCKPHOTO / MALERPASO

image2. Zakaj kokoš tako čudno kokodaka takrat, ko sedi na jajcih, preden se izležejo piščeta?
Kokoš na določen način kokodaka, ko izleže jajce, pa tudi takrat, ko se izležejo piščanci. Kokoš je običajno skrbna mama. Jajca v gnezdu obrača, po potrebi greje ali hladi. Proti koncu valjenja se piščanci v jajcih oglašajo in tako mami sporočajo o svojem počutju. Kokoš jim odgovarja. Ko se izvalijo, se kokoš prav tako oglaša, da jo piščanci po oglašanju prepoznajo in ji lažje sledijo, da se ne izgubijo.

3. Kako je mogoče, da Dami poje vse, tudi les in papir, pa preživi? Kakšen želodec ima miš ali podgana, da lahko to prebavi?
Miši in podgane se večinoma hranijo z rastlinsko hrano, predvsem s semeni, plodovi, poganjki in listi. V prebavilu imajo posebne bakterije, ki jim pomagajo pri prebavi delov rastlin. Papir ni najbolj zdrav za Damija, saj lahko vsebuje določena lepila in barvila, ki lahko škodijo njegovemu zdravju. Ker pa je Dami glodalec, ima spredaj dva para zob glodačev, ki stalno rastejo in se ob glodanju trde hrane sproti obrabljajo in ostrijo. Prav zato Dami gloda tudi les.


Svet igrač 3

Besedilo: JAMIE KIFFEL-ALCHEH
Fotografija: © DISNEY / PIXAR. VSE PRAVICE PRIDRŽANE / Z DOVOLJENJEM CENEXA

Ken Kozmoblisk, Jelko in njuni prijatelji so spet v težavah. Njihov lastnik je zdaj že odrasel, zato morajo živeti v vrtcu, kjer pa se otroci obnašajo kot prave pošasti. Medtem ko so Ken in njegova družba načrtovali pobeg, smo se mi odpravili med kulise, da bi odkrili kakšno zanimivo filmsko podrobnost.

image

Razvajanje z rdeče preproge
Plišasti medvedek Mojmoj se je iz oboževalca spremenil v pravo zvezdo. Ustvarjalci risanke Svet igrač so si ga sicer zamislili že v prvem delu, vendar nazadnje v njem ni nastopal. Zdaj pa je medvedek deležen pravega zvezdniškega razvajanja: njegov kožuh so celo obogatili s 3.473.271 posameznimi dlakami različnih dolžin in debelin!

Upogibanje pravil
Kot vse prave lutke naj bi imela tudi Barbie in Ken v risanki upognjene komolce rok, in ti naj se ne bi premikali. Toda oblikovalci so to pravilo samo malce spremenili in v različnih posnetkih za malenkost upognili komolce igrač, da so bili njihovi gibi bolj ekspresivni.

Zgodba o dečku
Adrian Molina, animator filma Svet igrač 3, se je za svoj poklic odločil , ko si je ogledal prvi film Svet igrač – takrat mu je bilo komaj deset let! Hmmm … kateri film bi morda lahko navdihnil tebe?

Veliki otroci
Da bi ugotovili, kako bi bil vrtec videti s perspektive igrač, so se ustvarjalci podali v šole in se plazili po rokah in kolenih. Upajmo, da pri tem niso naleteli na lužice sline ...

Predstavljaj si …
Vsaka sekunda filma je izdelana iz 24 segmentov animacije. To pomeni, da si po petnajstih minutah gledanja videl že 21.600 segmentov zaporedoma, ki so se premikali zelo, zelo hitro.

Priseski
Da bi lahko določili, kako se bo hobotnica Gumi vedla v filmu, so animatorji preučili vedenje pravih hobotnic. Toda preučili so tudi delovanje plastičnih priseskov, ki jih izstrelimo iz pištol-igrač, da bi videli, kako letijo in se prilepijo na površino.


Marmaduke

Besedilo: Johnna Rizzo
Fotografije: © 2010 Z DOVOLJENJEM CONTINENTAL FILMA

imagePasji najstnik Marmaduke se v filmu znajde sredi vojne med rodovniškimi psi in mešanci, kakršen je sam. (Predstavljaj si ohole bogataške mulce, ki se prepirajo z drugimi – le da so v filmu vsi kosmati.) Marmaduke je nečistokrvna nemška doga iz malega mesta v ameriški zvezni državi Kansas, ki se preseli v ugledno četrt blizu Los Angelesa. Nerodni kosmatinec kmalu ugotovi, da življenje v Kaliforniji ni prav nič preprosto, še najmanj, če je vpletena prikupna škotska ovčarka. Z NG Juniorjem smo se prigrizli do resnice o ukanah tega velikanskega psa.

Pasji pretep
Prevzetna miniaturna pinča po imenih Strela in Grom ukažeta skupini mešancev, naj izginejo iz pasjega parka. Važiča celo nesramno brcata zemljo z zadnjimi nogami. »Psi zares kopljejo z zadnjimi nogami in pršijo zemljo naokrog. S tem želijo drugim psom povedati: Poberi se in si najdi svoj prostor,« pripoveduje Mary Burch iz ameriškega kluba ljubiteljev psov. Pasji dreser Mikkel Becker Shannon dodaja, da psi ponavadi kopljejo zemljo za seboj, kadar se podelajo. Tako označijo svoj prostor.

Govori!
Beauceron Bosco hvali Ferdinanda, terierja Jacka Russella, da ‘‘govori’’ sedem jezikov, tudi govorico hrčkov. Jasno, da psi ne morejo oponašati človeških glasov. Vsekakor pa se sporazumevajo z drugimi bitji (na primer s teboj), tako besedno kot nebesedno. »Psi se sporazumevajo z različnimi glasovi, višinami glasu ter z različnim položajem telesa, repa in glave,« pojasnjuje Burchova. Na primer, če si pes neprestano oblizuje ustnice, to pomeni, da je živčen. Nekateri psi razumejo tudi ‘‘govorico’’ drugih živali. Pes, ki živi z mačko, dobro ve, kdaj jo mora urno pobrisati – takoj, ko mačka usloči hrbet in splošči uhlje.

Ples z zvezdami
Marmadukov lastnik Phil si želi uprizoriti plesno točko za oglas za pasjo hrano, v kateri bi nastopali Marmaduke in 50 drugih kosmatincev. Strokovnjaki menijo, da psi ne slišijo ritma tako kot ljudje, zato ne bi mogli plesati v zborčku. (Ta bi bila dobra!) Veterinarka Terry Marie Curtis pa trdi, da se psi dobro odzivajo na pomirjujoče zvoke, še posebej na klasično glasbo. Torej, če želiš, da se tvoj kosmatinec sprosti, mu predvajaj Chopina!

Pasji zorni kot
Marmaduka povsem prevzame razgled na modri ocean in žareče sonce, ko se v avtu vozi ob tihomorski obali. Resnični pes že ne bi bil tako navdušen. »Ko se zmrači, psi vidijo tako, kot da bi mi gledali skozi zaveso,« pravi veterinar Marty Becker. »Izjemno dobro zaznavajo gibanje, barv pa ne.«

Pes na deski
Marmaduku se še sanja ne, kaj ga čaka, ko ga lastnik prijavi na tekmovanje v deskanju. Verjetno veš, da nekateri psi deskajo. Pa opaziš, da so to ponavadi manjše pasme, kot so buldogi in terierji? Veliki psi teže lovijo ravnotežje, saj je njihovo telo visoko nad desko. To je približno tako, kot da bi mi na deski stali s hoduljami.


Fotoskrivnosti: nasveti vrhunskega fotografa

Besedilo: Matjaž Kačičnik
Fotografija: MATJAŽ KAČIČNIK

Do zaključka 6. Juniorjevega natečaja za najfotografijo je le še dober mesec dni. V želji, da ti pomagamo do boljše fotografije, smo poprosili izkušenega fotografa Matjaža Kačičnika za nekaj nasvetov, kako posneti dobro fotografijo živali, pokrajine, ljudi ali humorja. 
Mesec dni je dovolj časa, da posnameš še veliko dobrih fotografij, hkrati pa priložnost, da skrbno pregledaš, kaj si naredil doslej. Ali so tvoje fotografije pravilno osvetljene, dovolj ostre? Se ti sedaj, ko si si že nekajkrat ogledal svoje delo, zdi, da bi lahko posnel še kaj boljšega? Igraj se z nastavitvami na fotoaparatu, preizkušaj in primerjaj rezultate. Išči nove, drugačne poglede, spusti se do tal, stopi na klop ali pa se povzpni na bližnji hribček. Ali iz glave našega portretiranca “raste” obcestna svetilka, morda roža? Bodi pozoren na celoten okvir, ne samo na to, kar želiš fotografirati. Je zanimiva zgradba “prerezana” z električnim vodom samo zato, ker nisi naredil koraka bližje? Je pokrajina dolgočasna? Lahko počakaš, da se mimo pripelje kolesar in postane tvoj manjkajoči element …

image

Slikanje prostoživečih živali je pravi fotolov. Za kakšno je treba več ur presedeti in čakati na pravi trenutek. No, tale kozorog se mi je na srečo nastavil kar na planinski poti. Na še večjo srečo, sem imel fotoaparat spravljen na vrhu nahrbtinka in kaj hitro sem uspel narediti nekaj posnetkov. S počasnimi koraki sem se mu uspel tako približati, da so nastali takšni bližnji posnetki, hkrati pa sem še vedno ostal v varni razdalji in živali nisem vznemiril.

Več o fotografskih nasvetih si preberi v septemberski številki revije.

Ponovno iščemo najfotografijo!


Najstarejši emonski grob

Besedilo: Iris Bekljanov Zidanšek, Arhej d.o.o.
Fotografija: ARNE HODALIČ

imageJeseni leta 2009 smo bili arheologi še sami presenečeni nad odkritjem – na Kongresnem trgu smo izkopali skupino šestih najstarejših, do sedaj odkritih, grobov rimskega mesta Emone, predhodnice Ljubljane. Ti grobovi so stari skoraj 2000 let! Emonci, ki so v mestu živeli in umrli, so našli svoj poslednji počitek ob cestah, ki so vodile v mesto. Pokopavanje znotraj mestnega obzidja je bilo namreč v rimskih časih prepovedano z zakonom. Največje emonsko pokopališče se je raztezalo ob severni vpadnici v mesto, prav tam, kjer se danes sprehajamo in vozimo po Slovenski cesti. Emonci so verjeli v posmrtno življenje. Zato so preminulim sorodnikom v grob položili posode s hrano in pijačo ter druge osebne predmete, ki so jih radi uporabljali. Tako smo v novo odkritih grobovih našli skodelice, krožnike, pladnje, vrče in lonce, pa tudi ogledalo in majhno stekleničko, v kakršnih so prebivalke Emone hranile odišavljena olja ali mazila. Enega od novo odkritih grobov si lahko ogledaš tudi na razstavi Emona: mit in resničnost v Mestnem muzeju Ljubljana. 

Odgovori na nagradno vprašanje!

Kje v Ljubljani je bil izkopan 2000 let star grob Emonke, ki ga lahko vidiš na razstavi Emona: mit in resničnost?
Pravilni odgovor pošlji do 15. septembra 2010 na naslov National Geographic Junior, Stegne 9b, 1000 Ljubljana.  Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli družinsko vstopnico za ogled razstave o Emoni v Mestnem muzeju Ljubljana in darilo iz muzejske trgovine.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Odrasla morska vidra je velika kot:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov