Vstopna stranVsebinaArhiv

8 neverjetnih zgodb o slonih

Besedilo: Scott Elder
Fotografije: Michael Nichols, Arhiv NG

Afriški sloni so največje kopenske živali na zemlji. V višino merijo skoraj štiri metre, tehtajo lahko več kot šest ton, poleg tega pa so izjemno pametni.

image

Sloni imajo največje možgane od vseh zemeljskih sesalcev, s teboj vred! Seveda niso tako pametni kot ljudje, kajti naši možgani so v primerjavi z velikostjo našega telesa največji, in prav to razmerje je eden pomembnejših ključev do inteligentnosti. Toda v živalskem svetu so sloni tako rekoč geniji. Beri naprej, da vidiš, kako te živali uporabljajo svojo pamet v divjini.

Sloni ubogajo starejše
V svojem življenju sloni preštejejo veliko rojstnih dni. Živijo 60 let ali več, kar je ena daljših življenjskih dob med sesalci. Sloni vse, kar so se naučili v svojem življenju, shranijo v svoje možgane, mlade živali pa sledijo modrosti starejših.

image

Ko odrastejo, samci zapustijo skupino, ki jo vodi najstarejša samica. Pri odločanju ji v mirnih časih pomagajo preostale samice. »Če pa se sloni znajdejo v nevarnosti, vsi sledijo najstarejši samici v skupini in se opirajo na njeno modrost,« pravi Poolova. »Takšne skupine so prevladujoče, bolje preživijo sušna obdobja in imajo več mladičev.«

Sloni skrbijo za poškodovane
Če je slon v težavah, mu preostali sloni v tropu pomagajo. Wittemyer se spominja, da so nekoč uspavali slonjo samico, zato da so ji nataknili posebno ovratnico. »Žival je postajala omotična in je že skoraj padla,« opisuje Wittemyer.

image

Preostali sloni so mislili, da je ranjena, in so ji priskočili na pomoč. »Skušali so jo dvigniti. Dvigali so jo z okli in vlekli s trobci.« Spet drugič je Wittemyer videl člane slonje družine, da so vsak dan obiskovali mlado slonjo samico z zlomljeno nogo, dokler si ni opomogla. Če je ne bi obiskovali, bi slonica verjetno poginila. »Pri slonih je pravo prijateljstvo zelo pomembno,« razlaga Wittemyer.


20 super stvari o metuljih

Besedilo: Erin Whitmer
Fotografije: Bill Beaty, Michael in Patricia Fogden

image Veliko metuljev je strupenih. Metulj monarh se hrani samo s strupenimi rastlinami svilnicami in se tako zavaruje pred plenilci. Tako gosenica kot odrasel metulj sta za ptiče, kuščarje in sesalce nevaren zalogaj. Metulji ponavljajo! Tako kot veliko drugih vrst metuljev se je tudi oranžno in črno obarvani trepetlikar razvil tako, da spominja na strupenega monarha, in tako s svojo zunanjostjo zavaja plenilce. Živali tega trepetlikarja ne pojedo, ker se bojijo nadležnih bolečin v trebuhu.

Nekateri metulji smrdijo.
No, seveda ne zaudarjajo vsi, gosenica zebrastega jadralca pa prav gotovo! Tako kot dihurjev vonj opozarja plenilce, naj ga pustijo pri miru, tako tudi gosenico smrad brani pred lačnimi plenilci.

image Barve na krilih nekaterih metuljev se prelivajo. Tako kot vsi metulji ima tudi morfo na krilih mikroskopsko majhne luske. Prav zaradi teh lusk se zdi, da ta metulj spreminja barvo. Če ga gledaš iz različnih kotov, so njegova krila lahko modra ali vijolična, celo neonsko modra. Metulji klepetajo. Večina metuljev komunicira prek kemijskih signalov. Toda nekateri, na primer metulj hrestač, se lahko oglašajo s cvrčanjem, ki nastane, ko drgne krila drugo ob drugo.

Še več zanimivosti najdeš v majski reviji.


Z dežja pod ...dežnik!

Besedilo: Andreja Čokl
Ilustracija: Igor Šinkovec

Samo za dame!

imageZ dežnikom je povezanih kar nekaj vraževernih prepričanj. Nekoč je veljalo, da z odpiranjem dežnika v lepem vremenu lahko prikličeš dež. In nikar ga ne odpiraj v stanovanju! Tudi gledališčniki ti ne bodo oprostili, če se boš po gledališču (ali še posebej v operni hiši) sprehajal z dežnikom v roki, saj bi to predstavi gotovo prineslo nesrečo.

Nevarno ga je imeti spravljenega pod posteljo, celo kot darilo ni primeren, menijo Angleži. Morda so te, dežniku ne najbolj naklonjene vraže povezane s tem, da ta pripomoček kljub svoji nesporni praktičnosti v Evropi dolgo časa ni bil priljubljen. Ko je v 17. stoletju dežnik z vzhoda prišel na staro celino, je veljal za nepotrebno novost, ki so jo uporabljale le pomehkužene ženske. Šele Londončan (kdo pa drug!) Jonas Hanway se je sredi 18. stoletja drznil z dežnikom sprehajati po vedno deževni britanski prestolnici, s čimer je požel velik val ogorčenja in smeha. Novost je še posebej motila londonske kočijaže, saj se je zaradi uporabe dežnikov močno zmanjšal njihov zaslužek v deževnih dneh.
                                                                                                                       


Palmira, puščavska nevesta

Besedilo in fotografija:Matjaž Kačičnik
Fotografija: NG CHANNEL (MEGAGRADNJE IZ DAVNINE)

Kakšno olajšanje in začudenje je preplavilo vsakega popotnika, trgovsko karavano ali vojsko, ko so po dnevih, tednih potovanja po puščavi naenkrat zagledali oazo in veličastno mesto palm, Palmiro.

image Mesto Palmira leži sredi Sirijske puščave in je bilo vedno pomembno oskrbovalno mesto za karavane, ki so potovale od Sredozemskega morja proti vzhodu do Mezopotamije. Pozneje je bila Palmira del svilene ceste, trgovske poti med Kitajsko in Evropo. Mesto je bilo v prvem in drugem stoletju pomembna rimska provinca, največjo slavo in razcvet pa je doseglo sto let pozneje. Takratna vladarica, kraljica Zenobia, se je osamosvojila od rimskega cesarstva ter osvojila in zavladala vsem okoliškim državam ter tudi delu Egipta. Zenobio so po lepoti primerjali s Kleopatro, vendar je bila kraljica iz puščave precej pogumnejša vladarica. Ustvarila je mesto, ki je danes eno najveličastnejših zgodovinskih mest na svetu. Uvrščeno je tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.


Iz prve tace - vprašaj dr. Srečka Mercino

Ilustracija:Bob Živkovič

Imaš vprašanje za slavnega pasjega veterinarja? Preberi, kaj je ta mesec zanimalo bralce.


S ČIM SE PSI NAJRAJE IGRAJO?

Psi smo zelo družabna bitja in igra je za nas zelo pomembna. Že kot mladiči se veselo ruvamo in prekopicujemo, tako se tudi veliko naučimo. Najraje se seveda igramo z vrstniki. Če nimamo primernih pasjih prijateljev, se radi igramo tudi z našimi človeškimi prijatelji. image

Hja, le da ti vedno ne razumejo heca in ne pustijo, da bi jih kar tako grizli ali podrli na tla. Zelo radi prinašamo palice ali žoge, to bi počeli ure in ure, če se je le kdo pripravljen igrati z nami. Tudi v pasji šoli je zabavno. Če smo zelo veliko sami doma, nam je pogosto dolgčas in smo veseli, če imamo kakšno kost, žogo, karkoli, kar se da dobro gristi in prenašati naokoli. Včasih pa si, iznajdljivi kot smo, tudi sami poiščemo zabavo, zgrizemo na primer copate ali nogo od stola ...


ALI KONJI RES SPIJO STOJE?


Konji večino časa preživijo na nogah. Medtem ko stojijo, lahko sprostijo skoraj vse mišice in se skoraj nič ne utrudijo. Drži, da v stoje lahko tudi malo zadremajo. To je zlasti za divjinske konje zelo pomembno, saj lahko tako hitreje zbežijo pred plenilci. Za trden spanec pa se tudi konji raje uležejo in zlasti ponoči spijo leže. Pri divjinskih konjih v čredi nikoli ne ležijo vsi naenkrat – medtem ko večina brezskrbno ‘‘smrči’‘, vsaj en konj ostane na nogah, da lahko čredo pravočasno zbudi, če opazi kakšno nevarnost.


ZAKAJ SRAKA TAKO RADA KRADE SVETLEČE PREDMETE?


Srake so zelo znane po tem, da rade izmaknejo kakšno lepo svetlečo stvar. Ljudje celo rečete, da nekdo »krade kot sraka«. In kako so prišle do tega ne preveč imenitnega slovesa? Srake niso selivke in ostanejo pri nas tudi pozimi, ko je hrane bolj malo. Za ptice nekoliko nenavadno pa je, da si srake delajo zaloge hrane, ki jo skrivajo na različna mesta. Tega se naučijo že zelo zgodaj, še preden dokončno zapustijo domače gnezdo. Ko iščejo hrano, njihovo pozornost pritegnejo tudi svetleči predmeti, zato na varno spravijo tudi te. Zakaj prav svetleči predmeti? Nekateri raziskovalci menijo, da s tem privabljajo ptice nasprotnega spola. Sicer pa imajo tudi predstavnice človeške vrste rade nakit, mar ne?

 

 

 


Čivava z Beverly Hillsa

Besedilo: Elisabeth Deffner
Fotografija: Daniel Daza/disney enterprises, inc. vse pravice pridržane/z dovoljenjem Cenexa

V novem filmu Čivava z Beverly Hillsa se razvajena Chloe znajde daleč proč od Beverly Hillsa, prebivališča slavnih v Kaliforniji. Izgubi se v Mehiki. Pot nazaj ji pomagajo najti nekdanji mehiški policijski pes Delgado, trop čivav-bojevnic in prijatelj od doma. Malce smo povohali, da bi izvedeli, ali je v zgodbi kaj resnice.

image

Pasja vročina
Chloe rada uživa ob bazenu na svoji posesti, kjer poležava na soncu in se razkazuje v bikiniju po zadnji modi. Nič preveč je ne skrbi, da bi jo sonce opeklo, prave pse pa bi moralo. »UV-žarki psom prav tako škodujejo kakor ljudem,« opozarja veterinarka Emily Kinnaird. Drobne živali, ki imajo tanko dlako – čivave, recimo – je treba po glavi, uhljih, hrbtu in trebuhu namazati s posebno živalsko kremo za sončenje.

Razvajeni pesjani
Chloe s prijatelji uživa v brezdelju; razvaja se v blatnih kopelih, za postavo pa skrbi tako, da teče na tekočem traku. Pravi psi se po blatu povaljajo kjer koli. Nič nenavadnega pa ni, da pes teče na tekočem traku. Napravo ljudje uporabljajo pri dresuri ali pa kosmatincu z njo pomagajo okrevati po poškodbi. Tekoči trak uporabljajo predvsem pri dresuri psov, ki se pripravljajo na tekmovanja v spretnosti ali v določenem športu.

Vohljači
Nemški ovčar Delgado se je poslovil od policije, ko ni mogel več dobro vohati. Vsi psi – ne samo policijski – imajo izvrstno razvito čutilo za voh, vidijo pa slabše. »Vidijo gibanje in oblike od daleč, zato se zanašajo predvsem na čutilo za voh,« razlaga Kinnairdova. Če pes zavoha, da je drugi pes … no, označil svoj teritorij, po vonju izve, ali je bil samec ali samica, odrasel pes ali mladič. Tvoj kosmatinec te prepozna po vonju, ki ga izloča tvoja koža. »Vsaka oseba ima drugačen vonj,« trdi strokovnjakinja za živalsko vedenje Sophia Yin.

Chloe sredi starih ruševin naleti na ugrabitelja psov. Tako glasno laja, da začne s sten padati omet. Lajež je – poleg telesne govorice – jezik psov. Chloe z njim nesramneža opozori: »Poberi se!« Različni laježi imajo različne pomene, na primer: »Kje si?« ali pa: »Igraj se z mano!« Lajež je lahko zelo glasen, kot je Chloin. Nekoč so izmerili, kako glasno lajajo psi v pesjaku. Izmerili so 122 decibelov – kot sirena rešilca.

Ko Chloe skoči na vlak proti meji Združenih držav Amerike, Delgado sprva stoji pri miru. Potem pa se zapodi za vlakom, preskoči dober meter razdalje in pristane v vagonu. Nekateri psi so izvrstni skakalci, toda če bi vlak miroval, bi lahko Delgado preprosto splezal v vagon. Psi, izurjeni za iskanje in reševanje, znajo pogosto plezati po lestvah, da hitreje in varneje dosežejo kraj nesreče. Teže pa se je po lestvi vrniti. Psi ne morejo plezati zadenjsko kot ljudje. Navzdol se spustijo z glavo naprej – zelo, zelo previdno!

Kviz Čivava nagrajuje!


Z voljo do cilja

Besedilo: Živa Vadnov
Fotografije: Arne Hodalič

Si lahko predstavljaš, kako bi bilo, če bi imel v šoli učitelja le zase? Ali da bi si med učenjem lahko vzel odmor in odšel počivat, ko med zehanjem niti pomisliti ne moreš več na matematiko? Obiskali smo prav takšno šolo, ki je v bolnišnici.

image Dejan je star deset let in ima na dan tri ure pouka. Kaj več bi bilo zanj že prenaporno. Pred časom je namreč doživel hudo prometno nesrečo. Ko je s prijatelji kolesaril po naselju, ga je pri prečkanju ceste zbil osebni avtomobil. Od prihoda na Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo je minilo že šest mesecev in kmalu se bo lahko vrnil domov in v šolo. Da ne bo v zaostanku s šolsko snovjo, je jeseni pouk začel kar na inštitutu. To je posebna bolnišnica, kjer so mu pomagali, da se je spet naučil hoditi, pravilno izgovarjati besede in uporabljati roke pri vsakdanjih opravilih. Naučiti se je moral vseh, za zdrave otroke čisto preprostih opravil.

Vse terapije, ki jih obiskuje, so zelo naporne. Dejan si zelo želi vrnitve domov, k staršem in sošolcem. Zaradi svoje pridnosti in pomoči učiteljice Tanje je že skorajda na cilju. Njegov najljubši predmet v bolnišnični šoli je geografija, najraje pa se uči na interaktivni tabli, na katero lahko piše in riše.


Med sošolce se bo vrnil kot otrok s posebnimi potrebami. V upanju, da mu bodo sošolci raje pomagali, namesto da bi ga dražili, bo učiteljica iz bolnišnice v njegovem razredu pripravila posebno igro. V njej bodo sodelovali vsi, tudi učitelj. Pri igri bodo morali upoštevati določena pravila, na primer, da bodo pisali z levico, čeprav so desničarji. Tako bodo razumeli, zakaj pri učenju Dejan in njemu podobni otroci potrebujejo posebne pripomočke: nedrsečo podlago, debelejša pisala, posebno učno gradivo s povečanimi vsebinami in več miselnih vzorcev.

image

Kaj počno otroci v času, ko nimajo pouka in terapij?
Ukvarjajo se s športom! Te športne igre so prilagojene in ena izmed njih se imenuje tobogan bovling. Razvili so ga strokovnjaki, ki pomagajo otrokom po poškodbah. Gre za znano podiranje kegljev, le da imajo otroci, ki so na invalidskem vozičku, poseben pripomoček, po katerem spustijo kroglo proti kegljem. Na zalogi imajo kar nekaj prilagojenih športnih iger. Marca leto se bodo otroci, ki so vključeni v rehabilitacijo in obiskujejo bolnišnično šolo, na posebnih Bolnišničnih olimpijskih igrah v Bruslju pomerili v različnih športih z vrstniki iz vse Evrope.

Devetletni Maji je najljubši čas tisti, ki ga preživi pred računalnikom. Od rojstva je imela težave s srcem in prestala je veliko operacij. Njeno srce je zdaj dobro, toda od ležanja ima težave s kolki in težko hodi. Odkar ima doma živahno sestrico, se njeno stanje izboljšuje, zahvala pa gre tudi terapijam na inštitutu in posebni terapiji s konji. Jahanje ji sprošča mišice, pomaga pri ravnotežju in ji daje občutek samozavesti.

Senta je v prometni nesreči izgubila levo nogo, a je to ne ovira pri želji, da bi nekoč postala igralka. Pri odprtju novega otroškega oddelka se je že izkazala. Kmalu bo imela test iz angleščine, ki je eden njenih najljubših predmetov, in zaupala mi je, da jo je kar malo strah. Z nasmehom pa je dodala, da si je datum testa lahko izbrala sama.


Amuleti - čarni predmeti

Besedilo in fotografije: Iztok Bončina

Se kdaj primeš za gumb, ko vidiš dimnikarja? To ti lahko prinese srečo. Enako kot štiriperesna deteljica, konjska podkev ali nagačena zajčja tačka. Že starodavna ljudstva so bila prepričana, da imajo nekateri predmeti nenavadno, celo magično moč. Če jih imaš pri sebi, preprečujejo nesrečo. Takim predmetom pravimo amuleti.

image

Čistost kamna

imageRomi verjamejo, da imajo kamniti amuleti še prav posebno moč. Njihovi predniki so večinoma potovali po svetu in živeli na golih tleh. Zemlja jih je hranila in jim dajala energijo za preživetje. Les je na primer zelo mehak in se hitro posuši, zgori ali zdrobi, kamni pa so trdni in dolgotrajni. Zato so med Romi najbolj priljubljeni kajti ko dobijo amulet, ga imajo vse življenje pri sebi. Seveda pa ni vsak kamen pravi. Mora biti nekaj posebnega, lepo oblikovan, ploščat ali podolgovat, glavni pogoj pa je, da ga je oblikovala tekoča voda. Romi iščejo svoje amulete v deročih rekah, potokih ali slapovih. Kamenje iz jezer, mlak ali ribnikov ne pride v poštev. Zakaj pa ravno tekoča voda? Tekoča voda kamen oblikuje na naraven način. Predvsem pa z njega stalno čisti umazanijo in po romskem verovanju samo čist kamen obdrži svojo čarobno moč.

Pradavna čudežna moč
Romi izvirajo iz Indije in v dolgih stoletjih potovanj so se naselili v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Iz svoje nekdanje domovine so prinesli mnogo tradicionalnih kulturnih vzorcev, kot so čisto poseben jezik, zelo lepi plesi in glasba, tradicionalno zdravilstvo in tudi amulete. Gospod Ludvik Levačič, poglavar romske vasi Kamenci v Prekmurju, mi je povedal nekaj zanimivostih o amuletih: “Naši pradedi so verjeli v njihovo čudežno moč, še preden so zapustili Indijo. Danes so naši amuleti večinoma rečni kamni, takrat pa so jih izdelovali tudi iz slonove kosti, ki jo je bilo v stari domovini na pretek. Od nekdaj smo verjeli, da so amuleti zelo koristni. Lahko nas varujejo pred zlom v različnih oblikah, odvračajo bolezni, odganjajo škodljive uroke pa tudi hudobne ljudi.”

Več o amuletih preberi v majski številki NG Juniorja.

 


Čarobni zvoki Male Lange

Besedilo: Špela Bulc
Fotografije: Iztok Bončina

Si že kdaj ob poslušanju dobre glasbe opazil, da se ti je od vznemirjenja dvignila prav vsaka dlaka na telesu? Meni se je to po dolgem času zgodilo na koncertu skupine Mala Langa, prav na svetovni dan Romov. Vzhajajoče glasbene zvezde so na prvi romski festival v Slovenski etnografski muzej privabile veliko število mladih in malo manj mladih ušes. Za slabo uro smo se lahko prepustili čarobnim zvokom Male Lange in v živo izkusili pravi romski temperament, ki nikogar v dvorani ni pustil ravnodušnega.

image Štirinajstletni Mišo, dvanajstletni Dominik in le osemletni Angelo sestavljajo glasbeno skupino Mala Langa. Nadarjenim fantom je romska glasba postala način življenja. Spremlja jih že od rojstva in se jim je usidrala globoko v srce. Učijo se igranja na več instrumentov, čeprav ima vsak svojega najljubšega. Vadijo vsaj dvakrat tedensko pod okriljem glasbenikov iz skupine Langa. Pesmi izvajajo v različnih jezikih in narečjih. Tako smo lahko slišali barvite pesmi v knjižni slovenščini, prekmurščini, romščini in hrvaščini. Fantje pravijo, da jim največji izziv predstavljajo prav priredbe znanih hrvaških in slovenskih pesmi, v katere domiselno vnesejo pridih romske kulture. Na ta način poskušajo svojo glasbo približati tudi drugim kulturam.

Mladi nadarjeni glasbeniki so me z igranjem tako prevzeli, da sem želela izvedeti še več o skupini. Moram ti povedati, da so zabavni fantje prijazno ustregli moji zvedavosti in mi o sebi zaupali marsikaj novega. Pridruži se nam v zanimivem klepetu.

image

Kdaj ste se začeli zavedati glasbe in kaj vam pomeni?
Dominik mi v hitri prekmurščini razloži, da jih glasba spremlja vse od rojstva in je postala njihov način življenja. Njega je v svet glasbe popeljala harmonika. »Harmoniko veliko raje vadim kot klavir. Klavir mi je bilo težko vaditi, harmonika me pa zares veseli,« pove z žarom na obrazu. Med njegovim igranjem lahko opaziš, da je temu instrumentu resnično predan.

 


Vidim, da celoten koncert odigrate brez not. Kako se naučite vseh teh pesmi?
»Dobimo se na vaji in pesmi predvajamo na CD-predvajalniku,« odgovarja Mišo, »nato pa poskušamo pesem zaigrati sami, kot nekakšno priredbo. Vse pesmi odigramo po posluhu.«

image

Katere instrumente obvladate?
Mišo je najstarejši v skupini in igra na več instrumentov, večinoma pa izvablja čudovite zvoke iz violine, s čimer že privablja na trume oboževalk. Rad pomaga mlajšima, malega bratca Angela je celo naučil stati na kontrabasu med igranjem. Angelo pravi, da zares uživa v igranju kontrabasa, kar je tudi opaziti. Ko ga vprašam, ali bi rad igral še kak instrument, vneto odgovori: »Naučil se bom igrati na kitaro.«

Ste se kdaj zaradi igranja počutili kot mladi zvezdniki?
Fantje odgovarjajo, da se zadnje čase kar pogosto. Veliko ljudi zanima njihova glasba in zato jih stalno vabijo na nastope. Najbolj pa se je vsem trem vtisnil v spomin nastop na televiziji v oddaji As ti tud’ not padu?!
Dominik o nastopu: »Lado in Jure sta res ‘eni faci’. Ves čas sta se z nami zafrkavala. Zelo mi je bilo všeč, ko sta me pohvalila, da dobro igramo in da res dobro ‘gučim’ (govorim prekmursko, op. novinarke).«

Za konec me še zanima, kaj bi radi postali, ko odrastete?
In dobila sem enoglasni odgovor: »Znani glasbeniki, kaj pa drugega!«

Upam, da bo fante spremljala uspešna glasbena kariera in bodo tako dosegli zastavljeni cilj. Nekako slutim, da jim bo uspelo. Če pri teh letih že navdušujejo toliko glasbenih sladokuscev, kaj šele bo, ko odrastejo? Pustimo se presenetiti …

 


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov