Vstopna stranVsebinaArhiv

Neverjetni žabji hotel

Besedilo: Ruth A. Musgrave
Fotografija: BILL KONSTANT / HAUSTON ZOO, © EDGARDO GRIFFITH / EVACC PANAMA

Biolog Edgardo Griffith se previdno prebija skozi tropski deževni gozd v Panami ter išče žabe in njihov mrest. Samo nekaj kilometrov pred mestom, kjer se nahaja, so skale in listje krasile žabe različnih barv, gozd pa je kipel od njihovega oglašanja. Tu pa Edgardo ne vidi nobenih pisanih žab, slišati je samo šumenje reke. Žabe so izginile. Le kaj se dogaja?

image

Že desetletja žabe ogroža človek, ki uničuje njihovo naravno okolje, onesnažuje in nelegalno trguje s prostoživečimi živalmi. Zdaj pa žabam grozi še nova in tišja nevarnost. To je posebna gliva, ki pri dvoživkah povzroča bolezen hitridiomikozo in je v večini primerov smrtna. Žaba ima več možnosti, da se na avtocesti izogne tovornjakom, kot da ubeži tej bolezni. To pa zato, ker se ta gliva naseli v rekah in potokih, ki so za žabe priljubljeno zatočišče. Gliva napade njihovo občutljivo kožo in žaba se dobesedno zaduši, ker diha tudi skozi vlažno kožo. Strokovnjaki predvidevajo, da na krajih, kjer se razširi gliva, pogine kar 80 odstotkov žab.

Dobra novica pri tem pa je, da je hitridiomikozo lahko pozdraviti. Žabe je treba samo potopiti v kopel proti glivam – deset minut na dan v času desetih dni – in žabe se pozdravijo. Kje pa znanstveniki pomagajo žabam? V žabjem hotelu, seveda!

imageEn žabji skok od izumrtja Ker se gliva širi na svoji uničevalni poti po Srednji Ameriki, znanstvenike skrbi, da bo 200 vrst dvoživk na tem območju izumrlo. Da bi jih rešili, so znanstveniki iz živalskih vrtov Združenih držav Amerike priskočili na pomoč Griffithu ter ustanovili center za pomoč dvoživkam El Valle Amphibian Conservation Center v živalskem vrtu El Nispero v El Valle de Antón. »Naš cilj je pobrati in zaščititi toliko panamskih vrst žab, kot je le mogoče,« pravi Bill Konstant iz živalskega vrta v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas, ki je prav tako pomagal pri akciji. Na žalost pa se je gliva po Panami razširila hitreje, kot so pričakovali. Ko so biologi spoznali, da se bo razširila v nekaj mesecih in ne v nekaj letih, so pohiteli, da bi rešili kar največ vrst. Znanstveniki so rešili skoraj 300 žab, vendar niso vedeli, kam naj jih nastanijo, kajti živalski vrt še ni bil pripravljen. Takrat pa jim je prostor ponudil lokalni hotel. Z biologi, ki so skrbeli za vsako njihovo muho, so žabe uživale v popolni postrežbi. Oskrbniki so dnevno čistili akvaterarije in menjali rastline. Na novo prispele žabe so uživale v posebnih kopelih, s katerimi so se znebile gliv. Obroki so bili sveži, tako sveži, da bi hrana lahko skočila s krožnika. (Žabe jedo predvsem žive žuželke.) Po celem dnevu dela z žabami so biologi še iskali žuželke, da so dvoživke lahko nahranili.

Kako nameravajo znanstveniki rešiti žabe pred glivo v prihodnje, pa preveri v aprilski številki NG Juniorja!

ALI VEŠ?
Lansko leto je bilo razglašeno za leto žabe. Akcija ohranitve žab se je imenovala Žabji alarm, pridružil pa se ji je tudi Živalski vrt Ljubljana. Za ohranitev ene vrste žabe je treba zbrati 100.000 evrov. V Ljubljani so s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev zbrali 2100 evrov, vsi živalski vrtovi v Evropi pa 590.000 evrov. Ta denar so namenili programom (kot je ta v članku), ki za ohranitev dvoživk potekajo v Srednji in Južni Ameriki.

 


Nekaj dobrega za vesolje

Fotografija: Ciril Jazbec

Poznamo ga po iskrivih besedilih. Po pristnem navdušenju nad življenjem in hiphopom. Po študiju teologije ter po prehojenih nenavadno dolgih pešpoteh.
Pa veš, da je tudi zaljubljen v naš planet? Zato se je odločil, da spregovori v naši ekoštevilki, ki želi pomagati Zemlji.

imageNG Junior: Ljudje Zemljo preveč onesnažujemo, zato njena temperatura iz leta v leto narašča in govorimo o globalnem segrevanju planeta. Meniš, da o tem problemu pri nas dovolj vemo, o njem dovolj govorimo in dovolj storimo? Trkaj: Niti eno, niti drugo, niti tretje.  Nekje zadaj v mislih imamo morda šepet, da je za Zemljo treba nekaj storiti, toda dolga je pot od zamisli do dejanja, in po tej poti se redko sprehajamo. Menim, da bi morali država, šola in nasploh ljudje sami veliko več vložiti v varovanje našega planeta. Učni načrti v šolah bi morali biti prilagojeni okoljevarstvenim tematikam, ki ne bi smele ostati samo na papirju, ampak bi se morale uresničevati tudi v praksi. V službah naj bi bile za napredovanje pomembne tudi obslužbene dejavnosti, kot so pomoč in osveščanje v ekoloških temah, humanitarne dejavnosti in pomoč starejšim. To so le majhni kamenčki v velikem mozaiku. Tudi država bi lahko že enkrat prepovedala plastične vrečke v trgovinah, ki so popoln nesmisel. Ljudje bi na začetku tarnali, potem pa bi ugotovili, da je košara iz lesa ali vrečka iz blaga veliko bolj uporabna kot plastična. Navadili bi se in razumeli, da gre za dobrobit vsega človeštva, ne le za odvzem njihovih pravic. NG Junior: Zdi se, da so ekološki problemi ogroooomni. Ali lahko sami veliko pripomoremo v vsakdanjem življenju? Največji problem pri nas so smeti in izpusti toplogrednih plinov ter oskrba z energijo, saj poraba raste iz leta v leto. Kako lahko prispevamo k rešitvi teh težav? Trkaj: Kar se tiče smeti, je treba reciklirati. Diamanti so večni, plastika tudi. Hehe … Poglejte, živimo v času finančne krize in treba bo začeti varčevati. Če recikliramo, stare odpadke spremenimo v nov produkt, porabimo veliko manj denarja, kot če ustvarimo novega. Manj denarja za porabo je več denarja za nas. Juhej! Preprosto, kajne? Odpadni koši za različne materiale so že dober korak k temu, naučiti se moramo varčno delati z vodo in porabljeno energijo, ugasniti luči, ko gremo ven ali spat, ugasniti televizijo do konca, ne le na “stand by”. Mladi moramo živeti te spremembe. Ko gremo v mesto, se lahko kdaj odpravimo peš ali s kolesom, ne z avtom. Tako se rekreiramo in še ne onesnažujemo. Dve muhi na en mah! NG Junior: V tej številki veliko pišemo o varčevanju z energijo, o nafti, obnovljivih virih energije. Zdi se, da imaš vedno dovolj energije in dobre volje. Kaj ti najbolj »napolni« baterije? Trkaj: V bistvu delo. Več ko delam, bolj sem srečen in več energije imam, ker sem takrat zelo zadovoljen s samim sabo. Ko pa ugotovim, da je moj deloholizem šel čez mejo, si privoščim dopust. Takrat pustim mobilne telefone, televizije, internet in delo ob strani, ter grem nekam daleč, daleč stran, kjer sem lahko sam s sabo. Po kakšnem mesecu takega samotarjenja in sožitja z naravo sem spet nazaj v akciji. NG Junior: Kot glasbenik si že sodeloval v dobrodelnih projektih, kjer ste pomagali revnim otrokom po svetu. Se boš v prihodnosti s kakšnim projektom dotaknil tudi ekoloških problemov? Trkaj: Seveda, vendar na zabaven način. Verjamem, da ni prihodnosti v neprestanem ponavljanju pridig, kaj moramo narediti. Pač pa razširiti znanje, kako lep je naš planet in kako izjemen, saj nam omogoča, da lahko živimo na njem. Komad Planet No.1 je že tak primer pesmi, ampak več o tem na prihodnjem albumu.

NG Junior: Se popolnoma strinjamo! To je tudi poslanstvo naše revije: navduševati bralce za lepote sveta, da bi ga spoznali, razumeli in varovali … Slišimo, da si vegetarijanec? Meniš, da tudi na ta način pomagaš našemu planetu?
Trkaj: Seveda, saj se večina žit uporablja za krmljenje živali. Če bi taista žita uporabljali za hranjenje ljudi, ne bi bilo več lakote. Dejstvo. Sicer ne gledam na mesojedce kot na drugorazredne, ker so enako ljudje, menim pa, da je zmanjšanje količine mesa tedensko zdrav razumski korak k boljšemu jutri. Tudi zaradi zdravja.

NG Junior: Zdaj pa še ena druga aktualna tema. Nekateri mislijo, da morajo imeti vse, kar si poželijo, ne glede na to, kakšne posledice imajo te želje za okolje. Kakšen je tvoj odnos potrošništva?
Trkaj: Menim, da zunanje dobrine (hiša, avto, jahte …) ne morejo nikdar nadomestiti notranjih vrlin (potrpežljivost, smisel za humor, ambicioznost ...) in ravno te notranje vrline so tiste, ki nas osrečujejo. Kaj ti bodo zlati gradovi, če se ne moreš v njih smejati. Ljudje pa mislijo, ker jim tako govori sodobni svet, da bodo srečni, če bodo takšni kot ljudje iz televizije. Pa to ni resnica! Resnica je, da ima vsak človek svoje sanje, doseže pa jih lahko le preko skritih moči, ki so v njem samem. Ko jih doseže, je srečen. Potrošništvo pa je filozofija, ki išče. Ni konec, je pot, saj vedno potrebuje nov in nov produkt, da se lahko zadovolji. Za kratek čas. Potem spet pride luknja. Večje, boljše, novejše. Iskanje in razvijanje vrlin pa so tiste, ki nas osrečujejo na dolgi rok, saj ugotovimo, da pravzaprav potrebujemo zelo malo, da smo lahko srečni.

NG Junior: Uživali smo v pogovoru, Rok! Hvala, ker si postal naš prvi gostujoči ekourednik.

5 Trkajevih »ekozapovedi« za juniorje in juniorke:

1. Vsak dan naredi nekaj dobrega za vesolje.
2. Ne delaj planetu, kar nočeš, da planet dela tebi.
3. Pojdi v naravo, da jo boš znal ceniti. 
4. Včasih bodi lačen in žejen, da se zaveš pomena hrane in vode. 
5. Nasmehni se in vesolje bo lepše.

Nagradno vprašanje!
Kakšen je naslov Trkajevega prvega in zadnjega hita:
a) Dihi z mano & Pleš’
b) Dihi s Trkajem & Odpleši
c) Pleši z mano & Dihaj z mamo

Pravilni odgovor pošlji do 15. aprila 2009. Pet srečnežev prejme Trkajev zadnji album Rapostol s podpisom glasbenika.


Smetišče je lahko tudi dom

Besedilo: Meta Krese
Fotografija: Arne Hodalič

Smetišče Kolomba, glavnega mesta Šrilanke, ki šteje skoraj toliko prebivalcev kot cela Slovenija,  daje dom številnim družinam. Več sto, celo skoraj dva tisoč naj bi jih bilo. Nihče ne ve točne številke, predvidevajo pa, da na smrdečem odpadu, kjer ob malce trši hoji brodiš do kolen po svinjariji, živi več tisoč otrok. Večina med njimi za šolo sploh še ni slišala. Ti otroci ne vedo, da se dan lahko preživi drugače kot s tekanjem po smetišču. Brskajo za redkimi dragocenimi smetmi, ki jih lahko prodajo za nekaj rupij in tako pomagajo svoji družini, da se prebijejo skozi dan. A čeprav živijo v šotorih, zasidranih v zbite plasti že milijonkrat prebranih odpadkov, se znajo smejati. Najbrž pa jim smeh za vedno zamre, ko ugotovijo, kako drugačno je življenje ljudi, katerih smeti končajo v njihovih »domovih«.

image

 


Resnica o novem filmu: Pošasti proti Nezemljanom

Besedilo: Sean McCollum
Fotografija: MONSTERS VS. ALIENS TM © 2008 DREAMWORKS ANIMATION LLC. VSE PRAVICE PRIDRŽANE / Z DOVOLJENJEM CARANTANIJA CINEMAS

V novem filmu Pošasti proti Nezemljanom naš planet napadejo bitja iz vesolja. Vladi ne preostane nič drugega, kot da prosi za pomoč čudaške, a prisrčne pošasti, ki se jih je leta prej skušala znebiti. Ali Agromnika, Bob, dr. Ščurek, Manjkajoči člen in Insektozaver lahko rešijo svet? Še bolj nas zanima, katera nora bitja iz resničnega življenja so jim za zgled, zato se je NG Junior podal v zakulisje snemanja filma.

imageHrustljavi ščurek Dr. Ščurek, ki ima glavo ščurka, hoče ustaviti robota iz vesolja. Pogumno se vrže v goltanec naprave, ki stiska avtomobile, da bi jo uničil od znotraj. Dr. Ščurek je na koncu operacije sicer malce prežvečen, a preživi. Vsi vemo, da so ščurki skoraj neuničljivi, vendar pa jih ni težko zmečkati. »V resnici so precej šibki,« ugotavlja Coby Schal, strokovnjak za žuželke z univerze v ameriški zvezni državi Severna Karolina. »Njihov oklep je tanjši od oklepa hroščev. Ščurka lahko zmečkaš kar s prsti.« Supersvila »Insektozaver je orjaška gosenica,« je razložil režiser Conrad Vernon, »po značaju pa še najbolj spominja na mladega kužka.« Ko hočejo Nezemljani ugrabiti 15-metrsko Agromniko, ji Insektozaver zvesto priteče na pomoč in vesoljce obstreljuje s svilo. Tudi resnične gosenice predejo svilo, vendar predvsem za lastno zaščito. Zvijejo se v svilene zapredke, potem pa se spremenijo v metulje ali vešče. Obstaja pa tudi vrsta ličinke, ki s svilo zveže polža, da ga lahko v miru pomalica. Pošastno!  Sluz Sluzasti BOB se mora znebiti velikanskih betonskih cestnih ovir. Kako to stori? Svoje sluzasto telo ovije okrog ovir in jih posrka, kaj pa drugega! BOB je izmišljeno bitje, vendar tudi v naravi obstajajo sluzasta bitja. Mikrobiolog Bradford Condon z univerze Cornell v New Yorku je pojasnil, da so ta sluzasta bitja videti kot gobe, v resnici pa so živali. Telo, ki spominja na žele bonbone, se plazi po tleh. Prehranjuje se z bakterijami in drugimi poslasticami, iz katerih posrka hranljive snovi, neužitnih delov pa se ne dotakne.

Zamrznjen v času
V filmu nastopa bitje po imenu Manjkajoči člen, ki je napol opica in napol riba. Pred 20.000 leti je zamrznil, pozneje pa se je odtajal. Seveda takšna zver ne obstaja, toda narava je ustvarila nekaj dvoživk in plazilcev, ki občasno zamrznejo, a preživijo. Mednje sodita gozdna žaba in želva rumenovratka. »V telesih teh živali so posebne kemikalije, ki bitju pomagajo preživeti, tudi če zamrzne,« je razložil zoolog Jon Costanzo z univerze Miami v Ohiu. Srce jim preneha biti za več dni, tednov ali celo mesecev, dokler se žuželke in drug plen spet ne pojavijo skupaj s toplejšim vremenom.

Riba na suhem
Manjkajoči člen je resda polsesalec, vendar zelo rad plava v jarkih, saj je tudi polriba. Če verjameš ali ne, obstajajo ribe, ki zares lahko živijo tudi na kopnem. Takšen je žabjeliki som čopovec. »Tem bitjem so se razvila pomožna pljuča,« je povedal strokovnjak za ribe Ray Owczarzak iz akvarija v ameriški zvezni državi Maryland. In zakaj? Če se ribnik izsuši, lahko te ribe nekaj dni dihajo zrak, dokler ne najdejo novega doma.

 

 

 


Nafta

Besedilo: Catherine Fox
Fotografija: BURR HENEMAN / RSPB / BIRDLIFE INTERNATIONAL

imageNafta je pomemben del v življenju skoraj vsakogar izmed nas. Vsi jo uporabljamo, ne glede na to, ali živimo v Sloveniji, Keniji ali Braziliji. Nafto uporabljamo tudi tam, kjer ne bi nikoli niti pomislili nanjo. Na primer pri rolkanju. Predstavljaj si, da na rolki drsiš po robniku in pri tem misliš na ravnotežje. Misliti bi moral tudi na nafto. Verjetno se čudiš, kaj ima nafta s tvojim drsenjem. Da bi to izvedel, se dotakni svoje čelade. Narejena je iz plastike, tako kot tudi tvoji ščitniki za kolena. Sedaj pa obrni rolko in poglej kolesa. Iz česa so narejena? Prav si ugotovil – iz plastike. Veliko plastičnih snovi je narejenih iz nafte. Verjetno nisi nikoli pomislil, da je nafta prisotna tudi pri rolkanju. Verjetno ne veš, da je del vsega, kar počneš. Ali ješ? Verjetno je bila nafta tudi v gnojilu, s katerim so gojili to, kar si pojedel. Uporabljaš ceste? Lepljiva vrsta nafte se uporablja pri asfaltiranju cest. Jemlješ zdravila? Celo nekatere tablete vsebujejo nafto! Drži, prav hrepenimo po tem naravnem viru. Naravni vir je nekaj uporabnega, kar najdemo v naravi. Po svetu ljudje vsak dan porabijo več kakor 80 milijonov sodov nafte. Vsak sod meri več kot 100 litrov. To je več kot 8.000.000.000 litrov na dan. Pa si poglejmo, kako je to zemeljsko olje dobilo tako pomembno vlogo.

Zgodnji dnevi nafte
Nafta, kot jo poznamo in uporabljamo danes, obstaja že kar nekaj časa. Izvira iz rastlin in živali, ki so živele pred več milijoni let. Ko so odmrle in poginile, so ostanki potonili na dno morja in preko njih se je nakopičilo več plasti.
Mivka in umazanija sta pokrili plasti odmrlih rastlin in poginulih živali. Počasi sta se mivka in umazanija sprijeli v kamen in ta je pritiskal na ostanke, kar jih je stisnilo skupaj.
In tako so se spremenili v nafto. Večina nafte je ostala pod zemljo, malo pa jo je prodrlo na površje in nastali so bazenčki.
Ljudje smo nafto iz teh bazenčkov začeli uporabljati pred tisoči let. Kurili so jo v svetilkah. Katran – lepljivo vrsto nafte – so premazali čez strehe, da so preprečili pronicanje vode. To sta verjetno edina načina, s katerima so si pomagala starodavna ljudstva. V 19. stoletju se je vse spremenilo, takrat se je uporaba nafte zares razmahnila.
Izumitelji so ugotovili, da lahko različne kemijske sestavine nafte ločujejo, če jo ogrejejo na 400 °C. Ta proces se imenuje rafiniranje. Ljudje so kemična sredstva nato uporabili za izdelavo številnih novih proizvodov.
Eden izmed izdelkov je gorivo, imenovano kerozin. Uporabljali so ga za svetilke, ki so ljudem v času pred iznajdbo elektrike osvetljevale domove. Danes poganja letala.
Drugi proizvod je bencin, ki je odlično gorivo za avtomobile, ki so jih izumili ob koncu 19. stoletja. Proizvajanje bencina je danes eden izmed najbolj pomembnih načinov rabe nafte.

Kako zmanjšati porabo nafte? Nekaj lahko narediš tudi ti! Preveri v aprilski številki NG Junior.


Gremo na ekoavtobus!

Besedilo: Špela Bulc
Fotografije: Z DOVOLJENJEM ZAVODA MOJA SOSESKA

Interaktiven IQ-avtobus, ki je obenem ekošola? Kdo bi si mislil, da je kaj takega sploh mogoče. Pa je! To je nova pogruntavščina Zavoda Moja soseska, kjer so zelo dejavni na področju varstva okolja. Vedno imajo nove in izvirne zamisli. Zamisel o potujočem avtobusu, ki gostuje po slovenskih osnovnih ter srednjih šolah in izvaja atraktivne ekodelavnice, je vsekakor genialna.

image

Zabava na kolesih
Notranjost avtobusa spominja na nekakšen muzej z živimi fotografijami. Velikanski zasloni ti pričarajo občutek resničnega doživljanja narave. V družbi zabavnih animatorjev se popelješ skozi interaktivne ekovsebine in kvize. Avtobus nikogar ne pusti ravnodušnega, niti tistih ne, ki jim šola ne diši preveč. Čeprav se delavnice iz avtobusa preselijo v učilnice, učenje nikakor ni dolgočasno. Prav nasprotno. Ustvarjalci delavnic so poskrbeli, da boste mladi okoljevarstveniki navdušeni nad zabavnimi, a hkrati poučnimi vsebinami.

imageIz teorije v prakso V ekodelavnicah uživajo tako učenci kot učitelji. Tudi učitelji izvejo marsikaj novega ter se seznanijo z malce drugačnimi učnimi metodami. Varovanje okolja vsekakor ni lahkotna tema, vendar je predstavljena tako domiselno in doživeto, da udeleženci delavnice kar vsrkavajo nova znanja. S filmi in kvizi spoznavajo, da je treba željo po ohranjanju okolja pretopiti v akcijo in kaj storiti. Ne boš verjel, precej preprosto je! V koš s plastenko! Vsi vemo, da plastenke sodijo v koše s plastično embalažo. Vendar je tudi odnašanje plastenk lahko zabavno. Družabna igrica radovedne okoljevarstvenike nasmeje do solz, ko poskušajo v paru med glavama prenesti plastenko z enega konca učilnice na drugega in jo varno spustiti v koš. Dokler ne ugotovijo, da lahko plastenko prenesejo tudi na lažji način, lahko staknejo kar nekaj bušk.  Tudi ti se lahko zapelješ z ekoavtobusom! V tem mesecu bo ekoavtobus pripotoval in razveselil osnovnošolce naslednjih šol: OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Toma Brejca v Kamniku, OŠ Frana Roša v Celju, OŠ Venclja Perka v Domžalah, OŠ 16. decembra v Mojstrani, OŠ Mirna Peč, OŠ Anice Černejeve v Makolah, OŠ Bršljin v Novem mestu, OŠ Janka Padežnika v Mariboru ter OŠ Marjana Nemca. Če bi rad izvedel še kaj zanimivega o nenavadnem avtobusu, obišči http://www.varujmookolje.si.

Več o ekoavtobusu in aktivnostih na njem najdeš v aprilski številki NG Juniorja!


Sonce, voda, zrak = Energija za jutrišnji korak

Besedilo: Maja Tomšič
Fotografije: Bojan Brecelj

Uf, kako so naši želodčki zadovoljno brundali, ko so se napolnili s kosi slastnih čokoladnih tort. Z Andrejem Pečjakom in glavno urednico NG Juniorja Ireno smo se dobili v slaščičarni. Pogovor o učinkoviti porabi energije je po čokoladni energetski bombi veliko lažje stekel. Povsem normalno, kajne? Prav vsi potrebujemo energijo, da lahko razmišljamo, hodimo, dihamo, kolesarimo. A energija ni ena sama. Vrst je veliko, načini njene uporabe pa se med sabo lahko zelo razlikujejo.

Obnovljiva energija = čista energija
Kaj poganja vaš domači avtomobil? Gotovo bencin. Ta derivat nafte je neobnovljiv vir energije, kar pomeni, da podzemne zaloge nafte porabljamo, nova pa skorajda ne nastaja oziroma le zelo počasi. Prepočasi, da bi se količine, ki jih ljudje porabimo, obnovile v času našega življenja. Glavni problem uporabe bencina pa je, da se med vožnjo avtomobila sproščajo strupeni plini – ogljikovi in dušikovi oksidi ter neizgoreli ogljikovodiki, ki zelo škodijo našemu zdravju. In prav zato se je Andrej Pečjak odločil, da naredi avtomobil in še druge naprave na obnovljive in čiste vire, ki se v naravi hitro obnavljajo, hkrati pa ne zastrupljajo ozračja, ljudi in drugih bitij.

image

Sonce
Čeprav lahko s fotovoltaičnimi celicami ulovimo le 15 odstotkov energije, ki jo na Zemljo pošilja Sonce, je življenje Andrejeve družine odvisno prav od sončne energije. Preko sončnih celic se sončna energija po zapletenih sistemih pretvarja v tebi dobro poznano električno energijo. Med drugim jo uporabljajo namesto bencina za pogon električnega avtomobila. Ker električno energijo vsi potrebujemo tudi ponoči, ko sonce ne sije več, so znanstveniki razvili »shrambo elektrike«. Ta shramba ni taka kot babičina, v kateri vedno najdeš kakšno dobroto, ampak gre za težke akumulatorje.

Električni avtomobil
Andrej je že v tvojih letih razmišljal o številnih tehnoloških izboljšavah. Danes se lahko pohvali z dvema od treh električnih avtomobilov v Sloveniji. Avtomobil je plod slovenskega znanja in izkušenj, saj sta pri njegovem nastanku sodelovala še dva prijatelja – Vando Arsov in Miro Zorič, ki je naredil tudi prvi slovenski električni avto. Ker ni hotel biti eden od onesnaževalcev zraka, se je odločil, da bo naredil nekaj koristnega v boju proti onesnaževanju.
Svojo odločitev je podprl z besedami: ″Hladen avto (prvih 5 minut delovanja) ne glede na svojo sposobnost in izpolnjevanje evropskih norm izpušča več kot 10-kratno količino strupenih plinov kakor potem, ko je že ogret. Tipično kratke mestne vožnje zato zastrupljajo predvsem mesta.″ Svoj avto zato namesto na bencinski črpalki napaja na domačem dvorišču z električno energijo. Med vožnjo se elektrika, shranjena v akumulatorjih, porablja, pri tem pa se v ozračje ne sproščajo nikakršni strupi. Ko avto zavira, se pogonski motor spremeni v generator in elektriko spet shranjuje nazaj v akumulatorje.

Električno kolo
Si kdaj zaželiš usesti na kolo, ki bi se premikalo brez vrtenja pedal? Saj veš, da je to nemogoče, saj za vsak premik potrebujemo energijo. Bolje je, da poješ banano, ki bo dala energijo tvojim mišicam. Andrej je zato prišel na novo idejo: domače kolo je nadgradil z električnim pogonom. Energija, ki se napolni iz vtičnice, je shranjena v akumulatorjih, električni pogon pa dodaja moč tvojim nogam. Zato lahko kolo drvi po klancu navzgor skoraj tako hitro, kot po ravnem! Na kolo je pritrdil tudi nekaj sončnih celic, ki pa so bolj za okras, saj na kolesu ni dovolj površine, da bi lahko akumulatorje uspešno napajali s soncem. Povedal je, da v eni uri celice vsrkajo toliko sončne energije, da lahko z njo obe lučki na kolesu v temi svetita eno uro. ″Če bi hoteli kolesariti brez lastnega naprezanja mišic s hitrostjo 20 km/h, bi potrebovali enega do dva m2 fotovoltaičnic celic. To bi bilo še posebej nerodno zato, ker bi morale biti celice ves čas obrnjene k soncu.″

Voda
Ko Andreja vprašam, za kaj v tako okoljsko osveščeni družini uporabljajo vodo – deževnico, mi kratko in jedrnato odvrne: ″Za splakovanje stranišč. Da bi drek splakovali s pitno vodo (kot to počneš tudi ti), je pa povsem nesprejemljivo.″ Verjetno se strinjaš z njim? Seveda pri Pečjakih z deževnico zalivajo tudi vrt in perejo avtomobile.

In kako lahko izkoristiš veter? Preveri v aprilski številki NG Juniorja!


Izza kulis novega filma: Deklica in lisica

Pripravila: Katja Puntar
Fotogarfije: © JAVNI ZAVOD KINODVOR

Pripravi se na prav posebno pripoved o deklici Lili in njeni prijateljici lisici. Zgodbo nam pripoveduje zdaj že odrasla Lila, ki se spominja dogodka iz svojega otroštva. Po dolgotrajnem in potrpežljivem približevanju lisici, se je med njima rodilo prijateljstvo. Lisica je sčasoma začela zaupati deklici. Zaupanje je kmalu postalo tako veliko, da je Lila lisico povabila v hišo. Vendar je tam v svoji človeški naivnosti mislila, da se bo žival v njeni sobi počutila kot doma. To pa se ni zgodilo. Lisica se je v zaprtem prostoru počutila utesnjeno, saj je njen pravi dom še vedno divjina. Zgrabila jo je panika, zbezljala je po sobi in iskala izhod. Vendar je bil edini izhod, ki ga je našla, okno, zato je skočila skozenj. Lila je bila prepričana, da je lisica zaradi skoka skozi okno poginila in jo je odnesla nazaj v gozd. Vendar je lisica preživela, izgubila pa je prav posebno vrednoto - zaupanje.

image

Lisice – filmske zvezde
Francoski režiser in pisec zgodbe Luc Jacquet (izgovarja se Luk Žake) prisega na ustvarjanje filma brez posebnih učinkov. Zato je film, v katerem ima eno glavnih vlog lisica, prav poseben izziv: »Vsak dan smo morali najti rešitve, ker lisice ne moreš usmerjati; prirediti moraš to, kar počne ona.« To velja za lisice, ki živijo v divjini. Posnela jih je dokumentarna ekipa. Nastopajo pa tudi udomačene, ki jih vidimo predvsem v prizorih, kjer je bila žival v stiku z deklico. V ta namen so nekatere lisice dobili pri skrbnici, ki ustvarja otroške predstave z lisicami. Njene lisice so sprejele snemalno ekipo in glavno igralko.

Kje so snemali?
Film so snemali na dveh krajih. Prvi je francoski Giron, v gorah L’Aina, kjer je režiser in avtor Luc Jacquet odraščal. Filmska ekipa pa se je napotila tudi v Italijo, v narodni park Abruzzo. Ta kraj si je Luc izbral zato, ker je divjina tam neokrnjena in polna zanimivih živali. Med njimi je tudi veliko lisic, seveda!

Vabilo domov
Lisica se pusti Lili zasledovati vse do lisičine, kjer skriva svoj naraščaj. Kljub velikemu prijateljstvu lisica v divjini tega najverjetneje ne bi storila, saj svojo lisičino skriva in človeka ne bi pripeljala do nje, razen če bi bila udomačena in bi človeka izjemno dobro poznala. Pa še takrat bi mu verjetno pripeljala pokazati mladiče, ko bi bili že večji, ne bi pa razkrila svojega bivališča.

Nevarnosti v divjini
Lila dolgo zasleduje lisico, ki jo pripelje do lisičine. Naenkrat deklica zagleda hudo nevarnost –volkove! Na vrh votlega drevesa se poskuša rešiti lisičji mladič. Lila vzame papirnato vrečo, v kateri ima malico. Ko jo napolni z zrakom in poči, pritegne pozornost volkov, vendar se ti ne prestrašijo. To se zgodi šele, ko Lila zakriči in takrat volkovi zbežijo. Volkovi se na daleč izognejo ljudem, tako da jih v naravi le redko lahko opazimo.

Pustimo naravi svobodo
Ko se lisica in Lila spoprijateljita, si deklica kmalu poskusi lisico prisvojiti kot hišnega ljubljenčka. Okoli vratu ji kot ovratnico priveže ruto. Lisica se ji začne upirati in umikati. Za trenutek se nam zdi, da bo prijateljstva konec, a se to ne zgodi. Zgodi se pozneje, ko se lisica resno poškoduje. Lisica je hotela Lili in gledalcem sporočiti nekaj pomembnega. Človek si nikoli ne sme podrediti narave in živih organizmov v njej. Kadar je spoštljiv do narave, mu to narava tudi vrača.

Režiser, ljubitelj narave
Glavni ustvarjalec filma Luc Jacquet opozarja na sporočilo svojega filma: »Ni me zanimala narava kot narava sama. Zanimala me je narava kot del človeka, ki brez narave ne more preživeti. Zelo sem se trudil, da bi uporabil svoje znanje o biologiji in ekologiji. Prepričan sem, da je zelo pomembno, da sprejmemo naravo kot del sebe, kot del svojega življenja.« Kot vidiš na fotografiji, sta se z mlado igralko Bertille Noël-Bruneau (izgovarja se Bertil Noel Brunó) med snemanjem v naravi prav dobro počutila.

 


Čarovnije Protipackarije

Besedilo: Špela Bulc
Fotografija: Dragan Arrigler

Je varstvo okolja lahko čarovnija? Seveda! Takšna je glasbeno-gledališka predstava Čarovnije Protipackarije. Okoljsko obarvana zgodba in pesmi na prijazen način opozarjajo, kakšne so posledice brezvestnega onesnaževanja za naš planet.

Vilinski problemi
Dobre vile Narcisa, Vitalka in Vileda prebivajo v Zelenem dolu, kjer je potoček bister in cvetlice nikoli ne uvenijo. Kot sestre so si nenehno v laseh, enotne in dosledne so le v primerih, kadar gre za dobrobit narave. Ko zgrožene ugotovijo, da prebrisani in sleparski tovornjakarji spreminjajo njihov raj v umazan in zdravju škodljiv dom, se odločijo temu packanju za vedno napraviti konec.
Čakajo jih noči polne čarovnij in učenja novih urokov, vendar jim na koncu le uspe lažnive poslovneže spraviti za zapahe. Vile se še predobro zavedajo, da dolgoletnega onesnaževanja ni mogoče kar tako odpraviti. Na pomoč pokličejo čarodejko Naravo in vse gledalce, naj čaramo z njimi. Skupaj smo čarali, čarali, čarali in začarali.
Zdaj dobre vile letajo po svetu in ugotavljajo, ali bo moč čarovnije rešila našo mater Zemljo. Prepričane so, da bo čarovnija uspela in bomo sčasoma na ta način znali čarati prav vsi. Skupaj z naravnimi silami nam lahko uspe, da bo Zemlja ostala naš dom, čist in zdrav.

image

Kako vile v zasebnem življenju skrbijo za dobrobit Zemlje?

NARCISA (Damjana Golavšek):
Damjana se lepotam narave še vedno ne more načuditi. V njej najde zatočišče pred vsakdanjim živžavom. Ker ljubi naravo, ljubi naravno. Zato na svojem vrtu ne uporablja strupenih škropiv, ampak škodljivce odstranjuje kar z rokami. Meni, da je svet zapadel v začaran krog, iz katerega bi težko izstopili, če bi že predvčerajšnjem nehali onesnaževati planet. Juniorjem in juniorkam pa sporoča: »Utrdite svoje zavedanje, da je Zemlja naša mama, naš dom in prostor, ki ga delimo z vsemi živimi bitji. Z njimi se moramo povezati in tako ohraniti ta naš svet-planet tako edinstven«.

VITALKA (Tinka Vivoda Gobec):
Tinka se v prostem času mnogokrat odpravi s psičko Pupo na sprehod v naravo. Vsakič jo razjezijo kupi smeti, ki jih najde na svojih najljubših kotičkih, zato poziva tudi bralce, da za sabo in svojimi štirinožnimi prijatelji pobirate odpadke. Doma varčujejo z energijo in uporabljajo samo naravno kozmetiko in čistila.

VILEDA (Iva Vivoda Gobec)
Tudi desetletna Iva skrbi za ohranjanje narave. Odpadke ločuje, na sprehodu pa mnogokrat pobira odpadke s tal, saj jo umazana narava res razžalosti. Predstava sporoča ljudem, kako pomembno je varovati naravo, zato se je tudi sama odločila sodelovati v njej. Vabi te, da si predstavo sam ogledaš in se prepričaš.

Kam na ogled predstave?
V aprilu si Čarovnije Protipackarije lahko ogledaš:
• 17. 4. ob 17. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici.
• 22. 4. ob 18. uri v Športni dvorani Oplotnica.
• 27. 4. ob 17. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru.
Dodatne informacije: PijaR, PR & Booking agencija, tel.: 051 606 220.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Na kateri celini ni deževnega gozda?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov