Vstopna stranVsebinaArhiv

Kjer je sosed kojot - Divjinska bitja se selijo v mesto

Besedilo: Terry Krautwurst
Fotografija: Steve Kazlowski / Danita Delimont

imagePredstavljaj si, da stopiš na vlak in hočeš sesti k oknu, vendar na tem sedežu že sedi kojot. Prav to se je pripetilo potnikom v Portlandu, mestecu v ameriški zvezni državi Oregon. Na pomoč je priskočil uradnik za divjinske živali. Štirinožca je nežno ujel z lasom in ga izpustil na bližnjem polju. Kojote najdemo povsod po Združenih državah Amerike: pojavljajo se v Central Parku v mestu New York, kopljejo brloge v Detroitu v zvezni državi Michigan in pohajkujejo po ulicah od Atlante v Georgii do Los Angelesa v Kaliforniji. Te bistre divjinske živali so se naučile živeti med ljudmi, toda ti se pogosto prestrašijo, ko najdejo kojota na svojem dvorišču. Se bodo ljudje lahko privadili na to, da so kojoti postali njihovi sosedje? Kojoti so razširjeni v vseh zveznih državah Amerike razen na Havajih in živijo prav v vseh mestih te dežele. Biologi menijo, da bo tako tudi ostalo.

Življenje na ulici

Kojoti so nekoč živeli samo v odprtih prerijah in puščavah na zahodu Združenih držav Amerike. Izogibali so se gozdov, kjer so prevladovali volkovi, njihovi plenilci. Ko pa so ljudje izkrčili gozdove za naselja in polja, so se kojoti začeli širiti na vzhod in zahod v nova odprta področja.
Večina kojotov se ljudi boji, zato so se jih naučili izogibati. Poulični kojoti iščejo hrano od mraka do zore, ko je zunaj le malo ljudi. Pri prečkanju cest so pozorni na promet. Po ulicah se naglo gibljejo med drevesi in drugim rastjem. Podnevi počivajo v odmaknjenih krajih. »Ljudem se skušajo čim bolj izogibati,« je povedal Stanley Gehrt, znanstvenik, ki preučuje kojote v Chicagu v ameriški zvezni državi Illinois.

Več o življenju kojotov v ameriških mestih prinaša decembrski Junior.


Čebelji film

Besedilo: Bekah Wright
Fotogarfiji: Dreamworks Animation SKG, z dovoljenjem Karantanija Cinemas

Kaj bi nam rekle čebele, če bi znale govoriti? »Nehajte nam krasti med!« To pravi čebelji samec Barry B. Benson v novem Čebeljem filmu. Ko zapusti svoj čebelnjak, se znajde v svetu, kjer na policah v vrstah stojijo kozarci medu, ki so ga ukradli pridnim čebelam. Odloči se, da se bo potegnil za te žuželke, s katerimi tako grdo ravnajo. NG Junior primerja prave čebele s tistimi na filmskem platnu.

imagePriden kot čebela  Ko Barry zgrožen odkrije čebeljo farmo za pridelavo medu, kjer so čebelnjaki kot ječe in čebele delajo kot sužnji, pobesni. Pa ne samo to, odloči se tudi, da bo tožil vse ljudi, ker čebelam nenehno kradejo med! Nič čudnega ni, da hoče Barry za svoje čebele povračilo škode: nabiranje medu je težaško delo. »Dvanajst čebel mora delati vse življenje, da naberejo čajno žličko medu,« pravi režiser filma Simon J. Smith. Čebele morajo preleteti kar 88.500 kilometrov in obiskati dva milijona cvetov, da naberejo približno pol kilograma medu. Umazano delo Barry se pridruži skupini mišičastih čebeljih samcev, ki prenašajo nahrbtnike in po cvetovih nabirajo nektar in pelod. V resnici ju nabirajo samo čebele delavke. »Nektar shranjujejo v posebnem predelku, ki se imenuje mešiček,« pravi strokovnjak za čebele David Tarpy. »Pelod pa nosijo v košku na zadnjih nogah.« Ko se vrnejo v čebelnjak, oboje predelajo v hrano.

image

Brenčati naokoli
V filmu je samo videti, kot da žuželke na vetrobranskem steklu tovornjaka zalije voda. V resnici pa se tako kot Barry hočejo samo peljati. Prave čebele pa ne potrebujejo pomoči, da bi prišle na različna mesta. »Čebele zamahnejo s krili približno dvestokrat na sekundo, kar povzroča brenčeč zvok,« pravi Tarpy. Prav to čebelam tudi omogoča, da lahko letijo s hitrostjo skoraj 30 kilometrov na uro.

Frajerski gibi
Potem ko Vanessa reši Barryja, da ga ne pomendrajo, se čebela odloči, da se zahvali. »S tem prekrši čebelje pravilo: Ne pogovarjaj se z ljudmi!« pripoveduje Smith. Seveda se čebele ne pogovarjajo z ljudmi, vendar pa se sporazumevajo med seboj. To počnejo z vonji, vibracijami in celo s plesom! Ples v obliki številke osem, medtem ko potresavajo s telesom, drugim čebelam sporoča, kam in kako daleč morajo po hrano.


Praznični vrtički

Besedilo: Andreja Čokl
Ilustracija: Igor Šinkovec

Ali veš, da so naši prapredniki v božičnem času smrečico radi obesili kar pod strop? Božično drevesce z okraski in lučkami, postavljeno na tla, se je na Slovenskem uveljavilo šele v 20. stoletju!

imageŽe od nekdaj skušajo ljudje v času, ko so dnevi vse krajši in vse temnejši, narava pa vsaj za nekaj mesecev »umre«, del žive narave prinesti v svoj dom. Posebej priljubljeno je zimzeleno rastje, torej rastline, ki tudi pozimi ostanejo zelene (iglavci, bršljan, božje drevce, omela …). Z njimi so naši predniki okrasili »bogkov kot«, kot nad mizo, kjer je po navadi stalo razpelo ali slike z nabožnimi motivi.

Če tudi ti želiš v svojo sobo v zimskih dneh pričarati nekaj pomladnega zelenja, bo prava odločitev božično žito. Kaljeno žito lahko kupiš v trgovini ali pa semena pšenice nekaj časa kališ na mokri vati, nato pa posadiš v plitve posodice. Šega veleva, da se Adonisovi vrtički, kakor tudi imenujemo mlado žito, sadijo na god sv. Barbare (4. december) ali sv. Lucije (13. december). Če do božiča rastlinice že lepo rastejo, bo prihodnje leto uspešno, pravi vraža. Pa srečno vrtnarjenje!

Zakaj Adonisovi vrtički
Mlado kaljeno žito se imenuje po grškem bogu Adonisu, ki je predstavljal rastlinsko rast. Tako je s požetim žitom vsako jesen umrl in se spomladi spet rodil.


50 reči, ki jih moraš opraviti, preden odrasteš

Fotografija: Iztok Bončina

1. Ustvari si lastno podjetje.
2. Spoznaj prijatelja, ki je druge rase ali vere kot ti.
3. Potapljaj se po koralnem grebenu.
4. Postani raziskovalec. V roke vzemi zemljevid in z bucikami označi vsak kraj, ki si ga obiskal. Vsako leto poskusi obiskati nov kraj, na primer mesto ali narodni park.

image

5. Sestavi album fotografij svoje družine.
6. Opraviči se za tisto, kar si ušpičil pred leti. (Daj, no! Saj veš, da si ga kdaj polomil.)
7. Postani zaželen gost. Nauči se žonglirati, pripovedovati šale ali žvižgati.
8. Opravi tečaj prve pomoči.
9.  Vso noč ostani pokonci. (Z dovoljenjem staršev, seveda.)
10. Nauči se pripraviti jedi iz tuje dežele in vsak mesec enkrat preseneti starše.
11. Nauči se tuji jezik.
12. Posnemi kratek film o nečem, kar ti veliko pomeni, na primer o športu, ki ga treniraš, prostovoljnem delu, festivalu ali svojem kraju.
13. Pojej eksotičen sadež, kot sta liči in žižola.
14. Posnemi sorodnike, ko ti bodo pripovedovali o svojih najljubših spominih. Nato njihove zgodbe zapiši v posebno knjigo spominov.
15. Nauči se nemo abecedo.
16. Na zabavo povabi otroka, ki ni priljubljen.
17. Starše nauči česa novega. Pokaži jim, kako se po telefonu pošlje sporočilo ali pa jim predstavi svoje najljubše knjige.
18. Organiziraj družinsko srečanje.
19. Napiši rokovsko pesem.
20. Nauči se igrati glasbilo.

Preostalih 30 ‘moraš’ najdeš v decembrskem Juniorju.


Skrivnost tetovirane mumije - Uganke iz grobnice

Besedilo: Kristin Baird Rattini
Fotografija: Aleksander Leber

Globoko v notranjosti starodavne piramide v Peruju je v skriti grobnici, napolnjeni z zlatom, ležala mumija. Podzemna sobana je ostala skrivnost skoraj 1600 let, dokler ni arheolog na tleh piramide opazil pravokotnih zaplat mehke gline – to je jasen znak, da je spodaj grob. Srčni utrip se mu je pospešil. Sumil je, da je spodaj pokopana vplivna oseba.
Arheolog je stal na svetem kraju, na dvorišču blizu vrha največje piramide v El Bruju – na obrednem prizorišču starodavnega ljudstva Moče. Vladarji te civilizacije, ki so nadzorovali severno obalo Peruja od leta 100 do 800 n. š., so verjetno ta kraj prihranili za kralja ali velikega bojevnika. Kakšni dragoceni zakladi bi lahko ležali v grobnici tega voditelja?

imageOdvita mumija Po več tednih previdnega kopanja so znanstveniki končno pokukali skozi starodavni prah. Pred njihovimi očmi je ležala ena največjih in najbolje ohranjenih mumij na svetu. Ko so odvili vse plasti, so našli na stotine zakladov, med drugim tudi zlate obročke za nos in ogrlice, svetleče krone in velikanske gorjače, ki so večinoma pripadale največjim bojevnikom ljudstva Moče. Ko pa so arheologi dvignili zlato posodo, ki je mumiji pokrival obraz, so doživeli največje presenečenje. Mumija ni bil kralj ali bojevnik – bila je mlada ženska – in telo so ji prekrivale skrivnostne tetovaže! Dolgolasca so našli v Peruju, v inkovskem pokopališču Chauchilla. V čem se razlikuje od tetovirane mumije? Več o mumiji in vprašanjih, ki so se pojavila ob njenem odkritju preberi v decembrskem Juniorju.


Novoletni vrtiljak

Besedilo: Vasja Kožuh, Sabina Tamše
Fotografija: © IstockPhoto
Ilustracija: Igor Šinkovec

Si si kdaj želel, da bi preskočil kakšen zoprn dan in bi končno že bilo jutri? Ali pa še bolje, da bi se vrnil v včerajšnji dan, tako poln dogodivščin? Zagotovo – toda ne na silvestrovo, kaj, to pa ne! Silvestrovo je pa ja tisti zadnji dan v letu, ko ves svet živi v pričakovanju novega, ko se vsi Zemljani veselimo in nebo razsvetljujejo pisani ognjemeti, ko se imamo radi in si želimo vse najboljše – pa še dobro se zabavamo ob tem, kajne? Komaj čakaš tudi ti?
No, potem pa gremo: 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0! SREČNO NOVO LETO!

image

Hej, ne tako hitro, ustavi konje! Poglejva raje, kje se rajanje začne, kaj praviš?
V Beringovem prelivu sta komaj tri kilometre narazen dva skalnata otoka. V resnici ni nobeden od njiju prav velik in poseljen, saj sta oba precej pusta, večinoma zavita v meglo in ledena. Kljub temu pa je eden imenovan Veliki Diomedov otok in pripada Rusiji, drugi pa je Mali Diomedov otok z enim samim mestecem Diomede, ki pripada Aljaski. Ja – in? porečeš.

Počakaj; tu se čas začne vrteti – od vzhoda proti zahodu se zvrsti 24 časovnih pasov in kar 38 (huh, tole bi znalo biti pa zabavno, kaj!) priložnosti za novoletno rajanje!
Neee, v resnici ne moreš zares 38-krat praznovati novega leta – ali pač lahko? Hmmm ... No, najprej poglejva, kako sta s praznovanjem povezana Diomedova otoka, potem pa bova pozdravila mojega prijatelja, ki bo vsak čas doživel novo leto 2008.

imageDiomedova otoka poleg mednarodne meje, ki ločuje rusko od ameriške države, loči tudi datumska meja. Ta poteka približno poldrugi kilometer od vsakega otoka – hecna pa je zato, ker bi lahko zares preskočil dan, če bi se z enega otoka po ledeni ploskvi morja odpravil na drugega. Kako je to mogoče? Ja, zaradi datumske meje! Čas se namreč začne vrteti na Malem Diomedovem otoku, potem pa prehodi ves svet ter dan in noč do Velikega Diomedovega otoka. Prebivalci Malega Diomedovega otoka, kar je manj kot 200 Inuitov, zato vstopijo v novo leto, ko je na sosednjem otoku še povsem navaden dan in se silvestrovo šele rojeva. Tam se bo praznovanje pač začelo šele naslednjo noč. Če torej praznuješ z Inuiti v Diomedu, imaš skoraj cel dan za počitek, potlej pa lahko prečkaš datumsko mejo in rajanje ponoviš. Bi šlo, kaj? Skupaj z decembrskim Juniorjem potuj po svetu in poglej kdaj ter kako praznujejo novo leto tvoji vrstniki! Preberi tudi kako je možno, da pri potovanju okoli sveta ‘izgubiš’ en dan.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov