Vstopna stranVsebinaArhiv

Srečni repi, tačke in peruti

Besedilo: Emil Grah in Maja Omladič
Fotografije: Luka Dakskobler

Na samotnem kotičku ljubljanskega barja v okolici prestolnice nas zelene puščice vodijo do kraja, kjer prebiva 121 repov in 484 tačk. Če število tačk deliš s štiri, jih 70 prede in mijavka, drugih 51 pa prijazno laja. Vsi pa si želijo isto – najti topel dom.

Že na vhodu v Zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah sta nas sprejeli uslužbenka Maja in najstarejša prebivalka zavetišča – tigrasta mačka Delavka. Tako ji pravijo oskrbniki zaradi njene velike delovne vneme. Z Majo in Delavko smo si ogledali zavetišče in ju vprašali vse, kar nas sprašujete radovedni juniorji.

image

Kaj lahko za živali v zavetišču storiš ti?

Pokloni jim svoj čas!
V času ur za obiskovalce se lahko v spremstvu odrasle osebe s psom odpraviš na sprehod! Oskrbnik ti bo na povodec pripel primernega kužka in te poučil o ravnanju z živaljo. Med sprehodom se pes tudi navaja na družbo ljudi in s tvojo pomočjo se ljudi ne bo več bal.

Daruj pripomočke, ki jih ne potrebuješ!
V zavetišču na Gmajnicah so zelo veseli poklonjenih povodcev, nagobčnikov, krtač za nego dlake, igrač in drugih pripomočkov, ki jih potrebujejo za nego živali.
Predhodno se preko naslova . pozanimaj, kaj potrebujejo. Pripomočke jim lahko pošlješ tudi na naslov: Zavetišče za zapuščene živali, Gmajnice 30, 1000 Ljubljana.

Postani skrben in odgovoren lastnik živali!
Si želiš postati lastnik kužka ali mačke? Novega živalskega prijatelja lahko s starši tudi posvojite. Živali, ki jih lahko posvojiš, si oglej na spletnih straneh zavetišča, kjer jo lahko tudi vidiš in izveš, kakšne so njene lastnosti. S posvojitvijo dokazuješ, da znaš lepo ravnati z živalmi. Ljubeč in hvaležen pogled posvojenčka iz zavetišča je najlepše darilo lastniku! Preberi Mišino zgodbo.

Niso pa samo mačke in psi zapuščene živali. Kaj lahko storiš, če na domačem vrtu najdeš poškodovanega ježa, ptiča ali katero drugo prosto živečo žival? Žival lahko pripelješ v poseben dom – v Zavetišče za prosto živeče živali.

Obiskali smo Zavetišče za prosto živeče živali na Mlaki pri Kranju, najdeš pa ga tudi na Muti na Koroškem. Namenjena sta poškodovanim, podhranjenim in izgubljenim prosto živečim živalim – torej tistim, ki jih ljudje najdemo v naravi in običajno niso domači ljubljenci. Zanje na Mlaki skrbita dr. Zlatko Golob in Nina Orehar.

image V na videz čisto običajno hišo smo s fotografom vstopili ravno v času, ko je doktor oskrbel in pregledal poškodovane živali. Previl je perut štorklje, ki se je zapletla v električne žice in si jo poškodovala. Letno zaradi električnih žic umre ali se poškoduje ogromno različnih ptičev.


1000 metrov pod in nad …

Fotografije: Tadej Maligoj

image… površjem našega planeta. S kom? Ja, s Tinko Tretinko, seveda.  Nepozaben izlet s tem navihanim dekletom z velikimi očmi in pegastim obrazom, je juniorjem in juniorkam omogočil Debitel. Petdeset srečnežev od vseh, ki so vsak mesec našli tretjino prave rešitve Tinkine naloge v Juniorju in prišli do končne rešitve, je za zaključek nagradne igre s Tinko Tretinko preživelo prav poseben dan. Bilo je zgodnje jutro zgodnjega poletja. Tinka Tretinka je živahno skočila na avtobus, ki je bil namenjen proti Koroški in … nihče več ni spal. Ker za to preprosto ni bilo več časa. Tinka je juniorjem kar naprej postavljala zanimive izzive in naloge. Tako smo se že za zajtrk žogali. In se do solz nasmejali.

Kmalu smo se ustavili pred veliko vzpetino. Pravijo ji Peca, v njenem podzemlju pa plešejo škrati. Res! Eden od njih nas je celo pričakal, nam povedal zgodbo in podaril bombone. In prav teh krajih, v Mežiški dolini, je večina ljudi stoletja živela od tistega, kar jim je nudilo to podzemlje. Kopali so svinčeno in cinkovo rudo. Seveda so poleg škratov v podzemlje vsak dan na delo prihajali rudarji, pa tudi njihove žene in otroci. Tako kot takrat, smo se tudi mi najprej opremili s primernimi oblačili, čelado in svetilko ter se v rove odpeljali s posebnim lesenim vlakom.

image

imageV rudniku, ki je danes muzej, sta nas pričakala dva vodnika – prava pravcata rudarja. Preden so dobro desetletje nazaj prenehali s kopanjem rude, sta vsak dan več let prihajala sem pod zemljo na delo, zato danes poznata vsak skriti kotiček rova, vsako ped teh podzemnih poti. Pokazala sta nam velike stroje, s katerimi so v sodobnem času kopali rudo. Ti so tako veliki, da so jih v rudnik lahko prinesli le tako, da so jih prej povsem razstavili. Ko so jih v rudniku ponovno sestavili, se je začelo hrupno in težaško delo. Če za trenutek postojiš in se prepustiš domišljiji, še vedno lahko slišiš odmev udarcev kladiv. Kako tudi ne, saj so tu kladiva vsak dan udarjala v skalo več kakor tri stoletja. V teh letih so pridobili 19 milijonov ton svinčeve in cinkove rude, za kar so morali odkopati preko 800 kilometrov rovov. Rudarji so bili med seboj vedno veliki prijatelji. Delo je bilo nevarno in če ne bi varovali drug drugega ter bili ves čas zelo pozorni, kaj se dogaja, bi se lahko zgodila tudi nesreča.

In veš, kaj je najbolj zanimivo?  Da se danes po težki poti, polni vdolbin in grbin, lahko odpraviš tudi s kolesom!
Več o tem izveš na spletni strani Mežiškega rudnika.

Ko smo se tudi ven iz rudniškega muzeja prebili z lesenimi vlakci, nas je pričakalo toplo sonce. Čas je bil, da se povzpnemo bližje k njemu.
Na slovenjgraškem športnem letališču sta nas čakala odlično kosilo in pilot, pripravljen, da nas popelje pod oblake. To pa je bila adrenalinska dogodivščina. Leteli smo z majhnimi letali, zato sta se mu na krovu pridružila po dva izletnika. Morda si kdaj že potoval s potniškim letalom in veš, kako je svet videti od zgoraj. Pa vseeno – ko sediš v manjši, a še vedno varni leteči lupini, pilot pa izvaja nenavadne manevre, se svet postavlja na glavo.

image»Uau! To je noro! Uf, malo se mi tresejo noge! Hej, a veš, kako smo lepo pristali!« … to in še veliko drugega se je slišalo, ko smo se polni navdušenja kobacali iz letečih ptic. Bil je res nepozaben dan. Polni novih dogodivščin smo sedli v avtobus in Tinka Tretinka nam je spet postavljala nenavadna vprašanja. A se je splačalo. Saj veš, Tinka ima veliko srce in vsak pravi dogovor je prinesel darilo. Poznaš zgodbo o kralju Matjažu? Po poti do doma smo slišali kar nekaj njenih inačic. Najboljši pripovedovalec pa je dobil Debitelov poseben mobilnik.

Beri Juniorja. Morda se lahko nekoč Tinki pridružiš tudi ti!

image


Klopotaj

Besedilo: Andreja Čokl
Ilustracija: Bojan Jurc

imagePred davnimi leti, ko je zemljo zajel vesoljni potop, se je nekdo rešil tako, da je splezal po vinski trti, ki je rasla visoko proti nebu. Kurent, pri starih Slovanih zelo spoštovan bog, se je razveselil, da človek išče pomoč na rastlini, posvečeni njemu, in zato mu je pomagal. Rešeni človek je moral obljubiti, da bo s svojimi potomci vedno spoštoval in užival dve Kurentu sveti rastlini – vinsko trto in ajdo. Nato se je naselil na bregovih Jadranskega morja in tam zasadil trto. Njegovi sinovi so se razširili po Kranjskem in Kranjci še danes častijo ajdo in čislajo vino. Tako pravi bajka, ki pojasnjuje, od kod Slovencem vinska trta in ljubezen do njenih sadov. Čeprav je danes po naši deželi manj vinogradov, kot jih je bilo nekdaj, so še vedno žive tudi številne pesmi, ki pojejo slavo trti in vinu. Trti pa ne pojejo le pesmi, marveč ji v zgodnji jeseni prepeva tudi slovenska posebnost – klopotec. Leseno napravo, ki naj bi s klopotanjem odganjala ptiče, da ne pozobajo zrelega grozdja, poznajo predvsem v severovzhodni Sloveniji. Tam klopotec postavljajo sredi avgusta, ko se grozdje začne »mehčati«, pospravijo pa ga po koncu trgatve, najpozneje do martinovega. Drugače se lahko zgodi, da vaški fantje klopotec ukradejo in zahtevajo odkupnino. Večji je klopotec, ponosnejši je njegov lastnik, vsem pa je ne glede na velikost skupno, da ropot povzročajo udarci vrtečih se kladivc ob desko. Vrtenje sproži vetrnica, v Halozah sestavljena iz šestih, v Prlekiji in Slovenskih goricah pa iz štirih krakov.

Več o klopotcu preberi v novi rubriki Šegavo.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov