Vstopna stranVsebinaArhiv

Strupena bitja

Besedilo: Peter Winkler
Fotografiji: © Digital Vison

Nekaterim živalim pomagajo preživeti smrtonosne kemikalije. Morda pa lahko prav ti strupi rešujejo tudi človeška življenja.

image

Življenje v naravi je zahtevno. Živali morajo najti hrano, če hočejo preživeti, paziti pa morajo tudi, da same ne postanejo plen. Toda to ni vedno preprosto.
Nekatere si pri tem pomagajo s strupom, ki nastaja v posebnih žlezah v njihovih telesih. Z njim lahko druge živali omrtvičijo ali celo ubijejo. Strupe uporabljajo iz dveh razlogov: nekatere z njim uplenijo plen, druge pa se branijo plenilcev.
Želiš spoznati nekaj strupenih živali? Začeli bomo pri eni najbolj razvpitih.

Drobno bitje, smrtonosen vbod
Črne vdove iz Amerike po vsem svetu slovijo po svojem močnem strupu. Nekateri strokovnjaki menijo, da je kar 15-krat močnejši od klopotačinega. Ti drobni pajki svoje učinkovito orožje uporabljajo zato, da ubijejo in nato notranje razgradijo žuželke ter jih pojedo. Črne vdove pletejo močne mreže. Na svilene niti se ujamejo muhe, črički, kobilice, metulji in vešče.
Ko se žuželka zaplete v mrežo, se ji pajek začne približevati. Čomp! Hitro zarije strupnike v žival. Strup pokonča plen, hkrati pa zmehča trše dele telesa plena, da ga črna vdova laže izsesa.
Pajku lasten strup ne škoduje in lahko nemoteno uživa ob jedi zastrupljenega plena. Enako velja tudi za veliko drugih strupenih živali.
Tako je s pajki, kako pa je s kačo strupenjačo?

image

Zlovešči čekani
Trepalničarka se vije med drevesi in se plazi skozi podrastje. Tudi ta osupljiva kača ima smrtonosne strupnike – posebne zobe, ki so povezani s strupnima žlezama.
Strupniki so večinoma skriti v ustih. Ko kača postane lačna, začne iskati plen. Trepalničarke jedo ptice, podgane, žabe, kuščarje in druge manjše živali. Pri iskanju plena jim pomagajo posebni organi in različni deli telesa. Značilnost kač je tudi, da lahko zaznajo toploto drugih živali.
Ko ta strupena kača naleti na plen, odpre usta in pokonci postavi strupnike. Zarije jih v telo plena in vanj izloči strup. Ta zaustavi bitje srca in uplenjena žival pogine. Kača jo nato pogoltne.
Nekateri plenilci prav tako lovijo s strupom, vendar ne grizejo. O tem bomo izvedeli več, ko se bomo potopili v morje.

Več o strupenih živalih in kako bi le-te lahko reševale človeška življenja si preberi v majskem Juniorju.


Naravni vodni tobogani

Besedilo in fotografiji: Matjaž Kačičnik

 

Kam gre potok, ko izgine s poti, po kateri ga lahko spremljaš? Kaj ti pravi domišljija?
Odgovore najdeš v posebnem načinu raziskovanja, ki mu pravimo soteskanje.

image

Se kdaj odpraviš na izlet h kateremu od izvirov naših rek? Do nekaterih od njih te povsem brez težav skozi gozd pripelje urejena planinska pot. Občuduješ lahko vodo, ki priteče iz zemlje skozi globok, smaragdno zelen tolmun, ki vase posrka vse sončne žarke. Lahko pa se potok začne s čudovitim slapom. Tam voda po nekajmetrskem padcu poškropi vse naokoli, potem pa nadaljuje svojo pot v dolino. Včasih lahko potok spremljaš na njegovi poti, pogosto pa se začne oddaljevati od poti in izgine v soteskah in tolmunih.

Če te mikajo pustolovščine in raziskovanje, se lahko s primerno opremo odpraviš v dolino po isti poti, kot si jo je izbral potok. Temu pravimo soteskanje.

imageKaj je soteskanje Že samo ime pove, da gre za nekaj, kar je povezano s soteskami. To je spust, izlet po soteskah, koritih in tolmunih, ki jih je voda na svoji poti v stoletjih izdolbla v skalo. Je odkrivanje čisto drugačnega sveta, raziskovanje skrite, neokrnjene narave, plavanje in čofotanje po kristalno čistih tolmunih, spuščanje po slapovih in dričanje po naravnih toboganih. Je mešanica jamarstva, alpinizma, ekologije, geologije in meteorologije. In je tudi nepozabna pustolovščina! Več o adrenalinskem soteskanju preberi v majskem Juniorju.


Novo osončje

Besedilo: Lesley J. MacDonald
Ilustracija: © ISTOCKPHOTO.COM / George Argyropoulos

Se ti včasih zazdi, da se vse okrog tebe manjša? Prav imaš. Prejšnje poletje se je naš sončni sistem skrčil. Znanstveniki so odločili, da Pluton sploh ni planet. Zdaj je v našem osončju samo osem planetov.

Pluton se od osmih planetov precej razlikuje. Je zelo majhen, manjši celo od nekaterih lun. Pokriva ga led. Nobeden od osmih planetov ni sestavljen iz ledu.
Sončni sistem je morda zdaj res manjši, a je še vedno zanimiv. Odpravimo se na izlet. Začnimo pri Merkurju, saj je to planet, ki je Soncu najbližji.

image

Merkur
Merkur je planet, ki leži najbliže Soncu. Hkrati je najmanjši planet in je ves »naluknjan« s kraterji. Največji krater je širok 1300 kilometrov in je od daleč videti kakor orjaško bikovo oko.
Na njem je podnevi izredno vroče, ponoči pa neverjetno mrzlo. Dnevne temperature dosežejo kar 450 °C , nočne pa se spustijo na –170 °C.
Znanstveniki so lani proti Merkurju poslali vesoljsko plovilo, ki se imenuje Messenger (Sel). Na cilj bo prispelo čez približno štiri leta. Plovilo bo leto dni obkrožalo in preučevalo Merkur.

Zemlja
Naš dom je največji med štirimi kamnitimi planeti, ki so najbližji Soncu. Zemlja je od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov. Pot okrog Sonca traja 365 dni.
Zemlja je edinstvena, saj večino njenega površja prekriva voda. Na drugih planetih je drugače. Še pomembneje je, da na njej obstaja življenje. Na ostalih planetih pa ga znanstveniki niso odkrili.
Naš modri planet obkroža ena sama luna. Njena tirnica se zaključi vsakih 27 dni. Luna tudi preprečuje, da bi Zemljina pot zanihala iz svoje tirnice. Zato je naše podnebje ugodnejše, kakor bi bilo sicer.

Te zanima kako izgledajo ostali planeti v našem osončju? Preberi v majskem Juniroju.

 


Albino živali

Besedilo: Ruth A. Musgrave
Fotografija: © ISTOCKPHOTO.COM / Jeremy Voisey

imageAlbino živali so v naravi izpostavljene številnim nevarnostim. Obarvanost živali je pomembna, pa najsi bo to pri lisasti sivo-beli koali ali pri koralni ribi živih barv. Določene živalske vrste se lahko zaradi svojih barv zlijejo z okolico. Tako se prikrijejo pred plenilcem ali laže napadejo plen. Žive barve posameznih vrst opozarjajo plenilce, naj gredo proč, saj je žival strupena. Nekatere živali pa z živimi barvami privlačijo partnerje. Več o albino živalih ti prinaša majski Junior.


Zelene vampirke

Besedilo: Helena Lesar
Fotografija: Tomi Trilar

Ali kdaj opaziš, da na neki rastlini uspeva še ena, ki je povsem drugačna od prve? Ali pa neka rastlina čudno hira, pa ne veš, kaj se dogaja z njo? Morda jo je druga rastlina začela ‘zajedati’. Kaj to sploh pomeni?

Travnik, poln tankih vrvic image Predenica je pri nas rastlina enoletnica, ki se s tankim steblom brez listov močno ovija okoli travniških rastlin. Vanje se vrašča s koreninami, ki črpajo vodo in organske snovi. Lahko popolnoma preraste določene dele travnika, ki so videti, kot bi jih kdo zamotal s tanko vrvico. Zajeda različne rastline in lahko na njivah z deteljo povzroči precej škode. Ali veš, da … … bršljan ni zajedavka? S svojimi oprijemalnimi koreninami pleza po drevju in se ga le oprijema. Srkalne korenine ima v zemlji, od koder črpa vodo in hranilne snovi. … nekatere rastline nimajo zelenih listov, ker zeleno barvilo klorofil prekrivajo druga barvila, na primer rdeča ali rumena? Takšno je, recimo, rdeče zelje. … naj bi, če se poljubimo pod omelo, to pomenilo večno ljubezen? Več zajedavskih rastlin ti prinaša majska številka Juniorja.


Spider-Man 3

Besedilo: Elisabeth Deffner
Fotografija: z dovoljenjem Continental Filma

Spider-Man se znajde v mreži težav. V novem filmu Spider-Man 3 skuša superjunak maščevati umorjenega strica. Lovijo ga srhljivi sovražniki, kot sta New Goblin in Sandman. Spopade se celo z zlobnim Venomom, ki plete prav takšne mreže kot on. Spider-Man bi se stežka rešil iz vseh težav – tudi če bi imel osem nog kot pravi pajki. Poglejmo, katere njegove lastnosti spominjajo na resnične pajke. Z revijo NG Junior smo se podali v zakulisje in se o tem pozanimali.

Zviti Spider-Man
Sandman lahko spreminja svojo zunanjo podobo. Pesti pretvori v kladiva in z njimi udriha po Spider-Manu. Pajkasti junak mora napeti možgane in najti način, kako bo premagal zlobnega nasprotnika. Tudi pravi pajki so v bitkah izredno iznajdljivi. Resasti pajek skakač iz rodu Portia, ki se prehranjuje z drugimi pajki (zgoraj), stopi na nasprotnikovo pajčevino. Tako uprizori ujeto žuželko,« je povedala Cheryl Hayashi, strokovnjakinja za pajke. »Lastnik pajčevine začuti tresljaje in misli, da ga čaka kosilo. Priteče na plan – naravnost v kremplje resastega pajka skakača.«

image

Preobleka
Spider-Man svojo rdeče-modro preobleko zamenja za črno. Tako postane močnejši. Ko resnični pajki rastejo, se levijo. To pomeni, da menjajo skelet. Toda pajki za seboj pustijo stari skelet, ne preobleke. Pajki po levitvi ne postanejo močnejši, temveč večji, spremeni pa se tudi njihovo vedenje. Ko se na primer samci pajkov skakačev zadnjikrat levijo, začnejo iskati samice na izredno nenavaden način. »Ni jim več do hrane,« je povedala Hayashijeva, »porodi pa se močen nagon po svatovskem plesanju pred samicami.«

Pajkovo skrivališče
Spider-Man se v newyorškem podzemlju bojuje s Sandmanom. Preden napade, se skriva v senci. Tudi pravi pajki se skrivajo pred plenilci in plenom. Puščavski predstavnik družine Diguetidae svojo pajčevino zakrije z ostanki rastlin in trupli žuželk. Nič hudega sluteči plen tako ne posumi, da v bližini nanj preži pajek.

Mojstri preje
Spider-Manova prijateljica Mary Jane se je znašla v škripcih. Venom jo je ujel v mrežo. Ni spletel navadne mreže, temveč takšno, ki je videti kot rjuha. Nekateri pajki zares pletejo takšne pajčevine. Pajki iz družine baldahinarjev pajčevino napnejo prek trave ali grmičevja in visijo pod njo. »Kolesaste pajčevine, ki so napete navpično, so namenjene lovu letečih žuželk,« je povedala Hayashijeva. »V baldahinaste pajčevine pa ulovijo tudi neleteč plen. Vanje se recimo lahko ujame čriček, ki hodi ali skače naokrog.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov