Vstopna stranVsebinaArhiv

Poplava mladičev!

Besedilo: David George Gordon
Fotografiji: Chinefotopress-US/Sipa Press, Katherine Feng

Poplava mladičev!

Če bi si Su Lin – mladička orjaškega pande – priredila zabavo za prvi rojstni dan, bi prišlo na zabavo veliko mladih pand, s katerimi bi se lahko igrala. To pa zato, ker je ena od devetnajstih pand v ujetništvu, ki so v letu 2006 dopolnile eno leto.

Su Linin dom je živalski vrt v San Diegu v ameriški zvezni državi Kalifornija. Ob rojstvu je bila velika kot zavoj masla in je tehtala toliko kot podgana. Zdaj je že zrasla in tehta približno 34 kilogramov. Su Lin je šele tretji orjaški panda, rojen v kalifornijskem živalskem vrtu. Vsi mladiči, ki so se rodili v poplavi rojstev pand leta 2005, pomenijo upanje za prihodnost te ogrožene vrste.

Ogroženi pande
Težko je oceniti natančno število orjaških pand v divjini, toda znanstveniki menijo, da v gorah osrednje Kitajske živi manj kot dva tisoč teh živali. Približno 200 orjaških pand živi v živalskih vrtovih in na vzrejnih postajah predvsem na Kitajskem. Orjaški pande so med najredkejšimi živečimi sesalci na svetu.

Poplava mladičev!

Leta 2005 se je v naravnem rezervatu Wolong na Kitajskem rodilo šestnajst pand.

Še več o orjaških pandah najdeš v januarskem Juniorju.


Po sledeh rečnih zakladov

Besedilo: Meta Krese
Fotografija: Arne Hodalič

Po sledeh rečnih zakladov

»Usedi se na kolo in pridi do mene,« me Arne navdušeno prepričuje po telefonu. »To moraš slišati.« Dežuje. Niti na kraj pameti mi ne pade, da bi kolesarila po mokri Ljubljani. »Mi boš pa že moral kaj več povedati,« mu tečno odvrnem. »Pri meni je podvodni arheolog Andrej Gaspari. Odkriva mi skrivnosti reke Ljubljanice.«

Kdo so pomembni odkritelji
Ne boš verjel, ampak tudi otroci so zapisani med pomembne najditelje. Kamni na nabrežju Ljubljanice so za metanje žabic popolnoma neuporabni. Zato se je skupina otrok pred približno 20 leti neskončno razveselila, ko so med igro po naključju naleteli na keltske srebrnike, ki so odlično drseli po gladini reke. Pozneje so sicer ugotovili, da je bila vsaka »žabica« vredna na kupe denarja, toda marsikateri kovanec je izgubljen. Vendar pa so najrazličnejši raziskovalci začeli reko spet resno jemati. Spet zato, ker so se že daljnega leta 1884 v Ljubljanico na željo delavcev Narodnega muzeja potopili potapljači cesarske in kraljeve vojne mornarice. In to je bil eden prvih arheoloških potopov s potapljaško opremo na svetu!

Te zanima kaj vse so še našli v reki, ki teče skozi našo prestolnico? Prelistaj januarsko številko Juniorja.


Izza kulis novega filma Eragon

Besedilo: Heather E. Schwartz
Fotografije: ILM/ Twentieth Century Fox, z dovoljenjem Random House Children’s Books, z dovoljenjem Založbe Grlica

Izza kulis novega filma Eragon

V kinematografih so začeli vrteti nov domišljijski film Eragon. Ali veš, da je film nastal po knjižni predlogi Eragon, ki jo je napisal pisatelj Christoper Paolini?

Izza kulis novega filma EragonEragon je povsem navaden kmečki fantič v deželi Alagaësia – dokler ne najde zmajevega jajca. V novem filmu Eragon, posnetem po knjižni uspešnici Christopherja Paolinija, hudobni neznanci, ki delajo za zlobnega kralja, iščejo to jajce in pri tem ubijejo Eragonovo družino. S pomočjo vil, škratov in zmajčice Saphire se mora Eragon naučiti, kako lahko premaga kralja in reši svojo deželo. NG Junior je pokukal za kulise mističnega sveta tega filma, v januarski številki Juniorja si preberi kako so ga snemali.

Skupaj z Založbo Grlica dajemo možnost, da si prislužiš knjigo Eragon. Odgovori na vprašanje: Kako je ime zmaju, ki pomaga Eragonu pri boju z zlobnim kraljem Galbratroixem? Svoj odgovor pošlji do 15. januarja 2007 na National Geographic Junior, Stegne 9b, 1000 Ljubljana oz. na .. Podarili bomo tri knjige.


Kitajska doma

Besedilo: Ralf Čeplak Mencini
Fotografiji: z dovoljenjem Etnografskega muzeja

Kitajska doma

Ali veš, kdo je vsak peti prebivalec našega planeta? Si predstavljaš, kako bi bilo, če ne bi poznali papirja, na katerega pišeš v šoli?Še dobro, da so ga izumili že pred stoletji. Pa veš, kdo? Kitajci.

Kako velika je Kitajska?
Odgovor na to vprašanje najdeš na razstavljenem največjem zemljevidu Kitajske v Sloveniji, ki zelo nazorno prikazuje, kolikokrat večja je Kitajska od Slovenije. Kitajce so si v Evropi v 17. in 18. stoletju zelo zanimivo predstavljali – oglej si upodobitve ‘Kitajcev’. Takratno dojemanje Kitajske je vplivalo tudi na tedanje modne smernice. Predvsem pa je zanimivih dvanajst življenjskih zgodb in predmeti, ki so povezani z njimi.

Kitajska domaPosebna razstava
Morda boš nekoč odpotoval na Kitajsko, do takrat pa imaš prvič pri nas možnost povsem od blizu spoznati to deželo in njeno kulturo. Kar trinajst ustanov (muzeji, arhivi, knjižnice) iz vse Slovenije je poskrbelo, da so predmeti zbrani in predstavljeni v takem obsegu. Razstavo spremljajo številni dogodki. Klikni na: http://www.etno-muzej.si. Tudi muzejska trgovina je polna zanimivih kitajskih predmetov in knjig o Kitajski.

Več o Kitajski in Slovencih, ki so lep del svojega življenja preživeli v tej daljni deželi, si preberi v januarskem Juniorju.


Zelenomanija: RASTLINOreki

Ilustracija: Samo Jenčič

Zelenomanija: RASTLINOreki

Kje ga imaš - krompir? V vrečki iz trgovine, na babičinem vrtu, v loncu … kje? Ah ne, seveda ne … krompir imaš v življenju! In kaj to pravzaprav pomeni?

Saj si že slišal najrazličnejše reke, ki jih pogosto vpletamo v pogovore in pisanje. Ponavadi to počnemo takrat, ko se želimo bolj slikovito izraziti, nekaj še posebej poudariti, narediti vtis na poslušalca ali bralca … Saj jih poznaš - počasen kot polž, star kot Zemlja, ima pasje življenje, zvit kot lisica ... No, v marsikaterem reku pa nastopajo tudi rastline.

Ko imaš krompir …
… si vprašan natanko tisto snov, ki jo najbolje obvladaš, na ‘kontrolki’ so napisana le tista vprašanja, ki jih najbolje znaš in ravno takrat, ko stopiš iz hiše, se mimo pripelje tvoja simpatija. Oh, kakšen krompir imaš!

Izrek imeti krompir uporabimo, ko ima nekdo srečo, ko mu kaj uspe brez posebnega truda in prizadevanja. Te zanima, zakaj ravno krompir, ne pa kumara ali lepa vrtnica?

Morda že veš, da je krompir v naše kraje prišel iz Južne Amerike, sprva kot eksotična okrasna rastlina. Ko so ljudje preizkušali okus njegovih plodov, so se zastrupili, saj je cela rastlina razen gomolja strupena. Marsikje je veljal za povzročitelja najrazličnejših bolezni, ker pa rastlina zraste iz gomolja v zemlji, so ga povezovali celo s hudičem.

Lahko si predstavljaš, da je bila zaradi tako slabega slovesa krompirjeva pot do lonca dolga in precej ovinkasta. V Evropi mu je to uspelo šele v 18. stoletju. Čeprav sta pruski kralj Friderik II. in avstrijska vladarica Marija Terezija ukazala kmetom gojiti krompir, so se podložniki temu na vso moč upirali. Iz sovražnosti so celo pulili nasade z novo poljedelsko rastlino. Da bi obvarovali krompir na njivah, so okrajni vladarji postavili celo vojaško stražo. Straženje krompirja pa je pomenilo imeti srečo, ker so se na tak način stražarji izognili manj prijetnim in nevarnejšim opravilom. Srečni izbranci so torej imeli – krompir.

Še več razlag slovenskih rekov si preberi v januarskem Juniorju.


Drobni vsiljivci

Besedilo: Kirsten Weir
Fotografija: Maja Omladič

Drobni vsiljivci

Ali kdaj zboliš? Te premaga prehlad? Morda pa te po več ur zvija v želodcu? Ni zabavno, kaj? Bolezen je prava nadloga. Res je, da ti takrat ni treba v šolo. Včasih se sicer prileže – toda le za kratek čas. Kadar te boli trebuh, imaš vneto grlo ali pa ti kar teče iz nosu, se počutiš slabo. Na srečo se telo neprestano trudi, da bi te obvarovalo pred boleznimi. Te zanima, kako?

Svet mikrobov
Povsod okrog nas so mikrobi, zaradi katerih lahko zbolimo. Ne moremo jih videti s prostim očesom. Na nas prežijo na pisalni mizi, skrivajo se na tej strani revije in so v zraku, ki ga dihamo. Bolezni se širijo hitreje kot kdaj koli. Zakaj? Glavni razlog je, da ljudje dandanes pogosto potujemo. Podamo se lahko, kamor koli si želimo. Odletimo lahko v daljna gorovja. Odpotujemo lahko v oddaljene pragozdove. Odidemo lahko celo na najhladnejši konec sveta – na Antarktiko. Tam pa ljudje zbolimo in mikrobe prinesemo s seboj domov.

Toda ljudje nismo edini, ki se selimo. Prevažamo tudi hrano, oblačila in druge reči. Na takšna potovanja se vkrcajo tudi nekateri mikrobi. Skrivajo se v hrani ali v paketih. Ti drobceni slepi potniki pa lahko povzročijo hude težave.

Kako se tvoje telo brani pred mikrobi lahko prebereš v januarskem Juniorju.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov