Vstopna stranVsebinaArhiv

Vesele nogice

Besedilo: Deborah Underwood
Fotografije: Z dovoljenjem Warner Bros. Pictures in Ljubljanskih kinematografov, © Ingo Arndt / Minden Pictures

Vesele nogice

Dovolj hudo je že, da je Fuši izobčenec, ker ne zna peti kot preostali člani kolonije. Še huje pa postane, ko reveža okrivijo, da je s svojim plesom pregnal vse ribe. V animiranem filmu Vesele nogice se Fuši odpravi na pot, da bi odkril pravi razlog za pomanjkanje rib. Na koncu postane plešoči odrešitelj kolonije.

Ali pingvini zares pojejo in plešejo? Pri Juniorju smo se podali na raziskovanje, da bi našli odgovor. Pozanimali smo se tudi, kako se zvezde v plavutkah primerjajo s pravimi pingvini.

Ponarejeno perje
Fuši ima šest milijonov narisanih peres. To je veliko več od 100.000 peres, kot jih ima povprečen cesarski pingvin.

Ljubezenske pesmi

Vesele nogice

Film
Pingvin Memphis se odloči, da si bo poiskal soprogo, zato zapoje pesem Elvisa Presleyja Heartbreak Hotel. Norma Jean začne tedaj peti Kiss, ki jo je spesnil Prince. »Vsak pingvin v risanki ima svojo pesem, ki jo poje iz srca,« je povedal režiser George Miller. »Ko Memphis in Norma Jean slišita drug drugega, se pesmi zlijeta v eno in pingvina se zaljubita.« Kmalu zatem dobita Fušija.

Fuši se na vse pretege trudi peti, a mu gre slabo.

Vesele nogiceResničnost
Resnični cesarski pingvini prav tako pojejo, da bi privabili samice. Pesem, ki bi tebi zvenela kot navadno trobentanje, pomaga mladičem najti starše, kadar se izgubijo v velikanski koloniji. Petje je torej pomemben del v življenju pingvinov. Nič čudnega, da Memphis in Norma Jean svojega malega Fušija pošljeta na učne ure petja.

Te zanima kako se animirani junaki novega animiranega filma še razlikujejo od pingvinov iz realnega sveta? Preberi v Juniorju.


Skrivnosti izza grajskih zidov

Besedilo: Andreja Vukmir
Ilustracija: Igor Šinkovec
Fotografija: Arne Hodalič

Skrivnosti izza grajskih zidov

»Pred davnimi časi, za devetimi gorami in devetimi vodami, je stal grad in za grajskimi vrati …« Se spominjaš takšnih začetkov pravljic in zgodb iz svojega otroštva? Čeprav ob odraščanju marsikatero zgodbo, ki so nam jo pripovedovali, pozabimo, pa te ostajajo žive … še posebej tiste izza grajskih zidov.

Celjski grad
Morda poznaš preteklost mogočnih Celjskih grofov? Njihova posestva so se razprostirala čez vse konce današnje Slovenije, znani pa so tudi po zgodbi o usodni ljubezni. Le kdo ne pozna tragične zgodbe o Frideriku Celjskem in njegovi ljubezni? Zaradi te zveze je Friderikov oče Herman II. dal sina zapreti v celjski stolp, njegovo lepo ženo pa je obtožil čarovništva in jo postavil pred sodnike. Veš, o kom govorimo?

Predjamski grad

Skrivnosti izza grajskih zidov

Saj ga poznaš? Mogočen, visoko v steni, viden in dostopen le z ene strani stoji Predjamski grad. Zelo je star in v svoji bogati zgodovini je zamenjal kar nekaj lastnikov. Najbolj znan pa je vendarle po enem, ki je po svoji smrti prešel v legendo. Veš, o kom govorimo? Naj ti pomagamo. Bil je vitez, ki je v svoji skalni trdnjavi dolgo časa kljuboval cesarski vojski. Zaradi uboja cesarjevega sorodnika in roparskih napadov si je nakopal zamero samega cesarja. Ta je nadenj poslal tržaškega glavarja Gašperja Ravbarja. Ravbar je več mesecev oblegal grad. Ker pa je iz gradu vodil skrivni rov, so se v gradu lahko brezskrbno oskrbovali s hrano. Oblegani uporni vitez je Gašperju Ravbarju pošiljal darila: meso, ribe in celo češnje. Šele po izdaji je cesarjevemu odposlancu z dobro usmerjenim topom uspelo upornega viteza spraviti s sveta. Legenda pa je živa še danes. Vsako leto je organiziran celo viteški turnir, ki nosi vitezovo ime.

Več o legendah, ki obdajajo slovenske gradove si preberi v decemberskem Juniorju.


Kljunaš - potegavščina matere narave

Besedilo in fotografije: Arne Hodalič

Kljunaš

Ko sem nekega avstralskega poletnega večera sedel na blatnem bregu majhnega jezera in se neuspešno branil pred milijoni napadalnih komarjev, sem opazil nenavadno žival, ki je plavala po vodi nekaj metrov stran. Račji kljun, vidrino telo, pelikanove noge in bobrov rep so še najprimernejši opis plahe živali, ki ji pravimo avstralski kljunaš.

KljunašPark ogroženih živali
Na potovanju po Avstraliji sem spoznal Johna Wamsleyja, lastnika in ustanovitelja prav posebnega parka. Pogovor z njim je bil zanimiv.

“Zakaj bi zapravljali milijone dolarjev za nekaj živali, ki so potem zaprte v kletkah v živalskih vrtovih? Jaz sem se problema lotil prav z nasprotne strani. Avtohtone avstralske vrste sem na dovolj velikem prostoru samo ogradil od nenaravnih plenilcev, ki jih je človek lahkomiselno prinesel z drugih celin, in naše ogrožene vrste se razvijajo več kot dobro!” mi je pojasnil John.

John je namreč leta 1989 z otoka Kangaroo s helikopterjem prepeljal v svoj park Warrawong tri samice in dva samca kljunašev ter jih naselil v svojih umetnih jezerih. Uspešno so se razmnožili in danes jih je v parku vsaj dvajset. Po Johnovih besedah je to največ, kar lahko prenese površina Warrawonga. Kljunaš je namreč zelo teritorialna žival in lahko se zgodi, da se samci zaradi pomanjkanja življenjskega prostora med seboj pobijejo.

Decemberski Junior ti prinaša še več o nenavadnem kljunašu.


Očesne čarovnije

Besedilo: David George Gordon
Ilustracija: Danilo Frlež

Očesne čarovnije

Lahko vedno verjameš svojim očem? Ne. Optične prevare so iluzije, ki se poigravajo s tvojimi očmi in možgani. Ti organi navadno dobro sodelujejo med seboj, včasih pa se tudi zmedejo.

Ko oči nekaj zaznajo, o tem obvestijo možgane. Ti si podatke razložijo in se odločijo, kaj bodo storili. Oči pa včasih pošljejo nenavadne podatke. Možgani skušajo ugotoviti, kaj se dogaja, a ne znajo vedno razvozlati podatkov.

Ljudje že vrsto let ustvarjajo optične prevare, znanstveniki pa si z optičnimi prevarami pomagajo pri raziskavah. Ugotavljajo, kako si možgani razlagajo podobe, ki jim jih pošiljajo oči.

Kako vidiš to ilustracijo? So vodoravne črte vzporedne ali poševne?

V Juniorju si poglej še sedem optičnih prevar, ki bodo zmedle tvoje možgane.


Tvoje osupljivo srce

Besedilo: Douglas E. Richards
Ilustracija: Marija Nabernik

Tvoje osupljivo srce

V svojem telesu imaš mišico, ki je tako močna, da lahko dvigne več kakor 1300 kilogramov težak avtomobil in v enem samem dnevu dvakrat prečrpa več kakor 7500 litrov krvi. Prečrpana kri napravi pot, ki ustreza razdalji, ki bi jo napravil, če bi dvakrat potoval okoli sveta. To je tvoje srce, kakor pest velika mišica v sredini tvojega prsnega koša.

Tvoje srce je neverjetno vzdržljiva črpalka, ki potiska kri po tvojem telesu brez počitka, vsak trenutek dneva, vse tvoje življenje. Z dvema prstoma nežno pritisni na vrat na vsaki strani sapnika. Če sta prsta na pravem mestu – na vratni arteriji, boš otipal komaj zaznaven pulz vsakič, ko se tvoje srce skrči. S svojim delovanjem brez počitka te tvoje srce ohranja pri življenju.

V decemberski številki Juniorja pa si preberi dejstva o tej neverjetni mišici ter spoznaj njeno zgradbo.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Največja slana puščava na svetu je v:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov