Vstopna stranVsebinaArhiv

Ali duhovi živali obstajajo?

Besedilo: Elisabeth Deffner, Andreja Čokl
Fotografije: © James L. Amos / Corbis, Eddie Strangler / Index Stock Imagenery, Philipp Gould / Corbis, Tom Brakefield / Corbis, Jonathan Halling / osebje NGS (digitalna obdelava fotografij)

Ali duhovi živali obstajajo?

Ni dolgo tega, odkar se je na meglenem bojišču Gettysburg v ameriški zvezni državi Pensilvanija pojavil konj z vojščakom iz državljanske vojne. Nek turist je mislil, da sta igralca, zato ju je nagovoril. Konj in jezdec pa sta samo strmela – in nato izginila.

Cindy Codori Shultz neprestano posluša takšne in podobne zgodbe. »Ljudje tako pogosto vidijo duhove, da se nam sploh ne zdi več srhljivo,« je povedala lastnica agencije, ki obiskovalcem nudi ogled krajev, kjer strašijo duhovi. Se živali vračajo v priljubljene kraje? Nihče ne ve zagotovo. Preberi naslednji zgodbi o živalskih duhovih in se odloči sam.

Srhljiva mačka
V 19. stoletju so mačke v ameriškem mestu Washington pomagale reševati hude težave s podganami. To so počele celo v predsedniški palači. Ena od mačk pa je morebiti storila še marsikaj več kot samo lovila podgane. Nekateri menijo, da njen duh straši po hodnikih palače. Legenda pravi, da se prikrade iz kraljestva senc, oči pa ji srhljivo žarijo. Ljudje so trdili, da so jo videli tik pred zlomom borze leta 1929, ko so se povsod po svetu začeli hudi časi. Videli pa naj bi jo bili tudi leta 1963 pred atentatom na tedanjega predsednika Johna F. Kennedyja. »Nekateri nočni varnostniki kar vztrepetajo ob misli na to, da bi srečali mačkinega duha,« je zapisal John Alexander v knjigi Duhovi: ponovni obisk Washingtona.

Divja jaga

Ali duhovi živali obstajajo?

Po ljudskem verovanju tudi v Sloveniji straši nekaj živalskih duhov. Nekateri prihajajo celo v skupinah, takšna je na primer divja jaga. V času med božičem in svetimi tremi kralji, v tako imenovanem dvanajsteronočju, ko imajo demoni največjo moč, pod nebom dirjajo različne živali. Ponekod psi, drugod konji, spet drugje orli in kače. Ljudje jih ne vidijo, jih pa slišijo. Ko se divja jaga bliža, je slišati močan hrup, lajanje psov, mijavkanje mačk, cviljenje, pokanje in vpitje gonjačev. Na Gorenjskem in Koroškem trop psov, ki brez prestanka teka po nebu, vodi šepast divji lovec. Če jim prideš na pot, moraš mirno in tiho obstati, še bolje je, če se skriješ. Kajti če te opazijo, vate vržejo sekiro, ki ti vse leto povzroča hude bolečine. Teh se znebiš le tako, da čez leto dni prideš na isti kraj in ti sekiro spet izdrejo.

Več si o živalskih duhovih preberi v novembrski številki Juniorja.


Luknja na luknjo ... sir

Besedilo in fotografija: Iztok Bončina
Ilustracija: Igor Šinkovec

Luknja na luknjo ... sir

Uganeš kakšne barve so sirove luknjice? Preden se lotiš tega ‘težkega vprašanja’, naj ti povemo, da človeštvo pozna sir že več tisoč let. Toda kako se je vse skupaj začelo?

Vročina je pripekala in droben puščavski pesek se je udiral pod nogami težko otovorjenih kamel. Počasi so se pomikale proti oddaljeni oazi. Arabski trgovec, ki je vodil karavano prek puščave, je končno opazil nekaj palm in zeleno travo pod njimi. Komaj je čakal, da po dolgotrajni in boleči ježi pretegne svoje noge. Ko so prispeli do oaze, je skočil s kamele in si privoščil požirek mleka. No vsaj želel si ga je, saj iz meha, v katerega je pred potovanjem natočil mleko ni priteklo ničesar. Meh je razparal in v njem našel belo, strjeno snov neznanega vonja.

To je le ena od legend, kako je človek pred davnimi časi odkril sir. Druga zgodba pa pripoveduje o lovcu, ki naj bi ubil mlado tele, ki je še pilo mleko. Odrl ga je in v njem našel belo maso, ki jo je bilo mogoče jesti. Encim v teletovem želodcu je usiril popito mleko. Verjetno so ljudje kar kmalu spoznali, da se mleko, ki nekaj časa stoji v posodi, hitro skisa. Ob vročini ognja ali sonca pa se potem izloči tudi sirotka, neke vrste najpreprostejši sir.

Sirova preteklost
Kot veš, je sir mlečni izdelek. V njem so zbrane vse mlečne hranilne snovi: mlečne beljakovine, maščobe, voda, minerali in vitamini. Zato je sir zelo pomemben za navadno in dietično prehrano. Čeprav je danes večina sira narejena iz kravjega mleka, poznamo tudi ovčji in kozji sir.

V stari Grčiji in Rimu so s siri zelo veliko trgovali in z njim oskrbovali vojščake na bojiščih. Pozneje so sir v Evropi izdelovali predvsem v samostanih. Tudi v naših krajih je bilo tako; z izdelavo sira so se ukvarjali predvsem menihi samostana Stična na Dolenjskem. Bogata dediščina sirarstva pa je tudi na slovenskih planinah - tam kjer od nekdaj gojijo govedo ali drobnico.

Luknja na luknjo ... sir

Verjameš, da sir sploh ni najljubša mišja hrana?
Čeprav jo mišek Jerry Tomu pogosto zagode prav zaradi sira, pa so zgodbe, ki pravijo, da miši obožujejo sir, plod domišljije. V dokaz znanstveniki pojasnjujejo, da sir za miši ni najprimernejša hrana, saj jim, razen če jim ga ne nastavi človek, v njihovem naravnem okolju ni dostopen. Zato ni razloga, da bi se miši na sir nagonsko odzivale. Če srečaš lačno miško, ji raje ponudi zrnje in sadje.

Luknja na luknjo ... sirAli veš, da….
... danes iz sira izdelujejo celo parfume?
... da največ sira izdelajo v Združenih državah Amerike, sledita pa jim Nemčija in Francija?
... da so najtežji kos sira izdelali na Nizozemskem? Tehtal je kar 600 kg.

Ko so ga želeli stehtati, da bi lahko dokazali svetovni rekord, so ga morali zelo previdno premakniti. Leto poprej se jim je namreč zgodilo, da se je velikanski kos sira prelomil, rekord pa splaval po vodi.

Te zanima kakšne vrste sira obstajajo in kako nastanejo? Preberi v novembrski številki Juniorja.


Otroci oceana

Besedilo in fotografiji: Andrej Crček

Otroci oceana

Iz megle se prikaže napeto pisano jadro. Nato še eno, sledi pa jih še kak ducat. Drvijo mimo obale, režejo valove Atlantskega ocena in lovijo vse močnejši veter. Videti je, da jih vodijo pravi jadralski mojstri, ki so se leta urili v plovbi ob bretonski obali. A če dobro pogledaš, lahko slišiš otroški smeh in opaziš razposajene šolarje, ki se igrajo z vetrom. Ko se približajo, me premami radovednost in v pogovoru ugotovim, da so res pravi stari morski volkovi. Jadrajo, deskajo in veslajo odkar pomnijo. Morje je njihovo igrišče. Na njem preživijo kar šest dni na teden.

Otroci oceana

Bretanja
Njihov učitelj jadranja Pierre mi je povedal, da je Bretanja ena najbolj divjih francoskih pokrajin. Kelti so jo poimenovali Armorica, dežela morja, ki prdrzno štrli v Atlantik.

Ta čarobna pokarjina je s svojo folkloro, festivali in tradicijo polna življenja. Med slikovitimi vasicami in granitnimi gradovi, ki obkrožajo vodne poti, pa je v deželo vtkana zgodovina.

Novembrska številka Juniorja ti prinaša še več iz življenja tvojih vrstnikov.


Med zobmi in kostmi dinozavrov?

Besedilo: Manca Kraševec
Fotografije: Miha Maček

Med zobmi in kostmi dinozavrov?

Se kdaj sprašuješ, kako je bilo v času dinozavrov, kakšna so bila ta bitja v resnici in kako so živela? Resda nam o tem pripovedujejo knjige, filmi in razstave, toda ... Kako je bilo zares? Kako vemo, da vse to drži? Ali obstajajo kakšni dokazi? Sama sem odgovore poiskala v majhnem francoskem mestecu Espéraza. Zakaj ravno tam?

Izkopavanje
Majhno mesto Espéraza v Južni Franciji ne bi bilo nič posebnega, če se tam pod plastmi kamnin ne bi skrivalo na stotine zanimivih in za paleontologe pomembnih najdb: kosti in zobje dinozavrov ter okamnelih dinozavrskih jajc.

Pred približno 70 milijoni let so se ti ostanki odlagali v naplavinah reke, ki je vijugala po nizki pokrajini. Danes te reke ni več, fosili pa so ostali. Pred 17 leti so odkrili prve in od takrat še ni zmanjkalo zanimivega gradiva za izkopavanje.

Med zobmi in kostmi dinozavrov?V to mestece vsako poletje pridejo študentje paleontologije s celega sveta. Tam delajo na terenu in v laboratoriju. Večino tja pripelje želja, da bi sami poskusili delati na izkopavališču. “Izkopavanje je naporno, a nadvse zanimivo,” se strinjajo v en glas. “Ko se prebijaš skozi plasti kamnin, odkrivaš vedno nove kosti, zobe in dinozavrska jajca – in vse to so za paleontologa pomembne najdbe.”

Njihovo delo poteka poleti v jutranjih in večernih urah, ko sonce ne pripeka z največjo močjo. S kladivi, lopatami, čopiči, vedri in smetišnicami se v delovnih rokavicah resno lotevajo izkopavanja fosilov. To namreč ni igranje v peskovniku! Če naletijo na izjemno bogato skalo, jo spodkopljejo, dvignejo in odpeljejo v laboratorij, kjer se ji bodo lahko posebej posvetili in iz nje “rešili” kar največ nepoškodovanih ostankov.

Ko je poletje mimo, izkopavališče zasujejo, da ne bi privabilo nezaželenih gostov in da dež in zmrzal ne bi uničila dragocenih fosilov, ki še čakajo, da bodo izkopani.

Med zobmi in kostmi dinozavrov?Eva
Eva je najbolj znana francoska dinozavrinja. Živela je pred 72 milijoni let. Pripada vrsti ampelozavrov, velikih rastlinojedih dinozavrov, ki so imeli dolg vrat in so se premikali po štirih nogah. Prve ostanke je pred petimi leti našla študentka geologije Eva Morvan, po kateri je dobila ime. Okostje do danes še ni popolnoma izkopano. Kdo ve, koliko Evinih kosti se še skriva v kamninah? Zaenkrat kaže, da bo to najpopolnejši skelet ampelozavra na svetu in eden najpopolnejših dinozavrskih skeletov v Evropi. Še nekaj let bo treba počakati, da bodo očistili vse ostanke v laboratoriju, jih sestavili in Evo pripravili za razstavo.

Več o delu paleotologov si preberi v Juniorju.


Lepe in strupene!

Besedilo: Alenka Marinček
Ilustraciji: Samo Jenčič

Lepe in strupene!

Volčja češnja
Te kdaj, ko takole ob poti v grmovju zagledaš slastne črne češnje, zamika, da bi stegnil roko in…? Nikar! Pred sabo imaš najverjetneje plodove volčje češnje. Ta pa v resnici nima nič skupnega s tisto pravo slastno češnjo. Zelo je strupena, zlasti listi in plodovi! Ali veš, da je bila ta rastlina pomembna sestavina čarovniških zvarkov in mazil? Čarovnice so si mazilo, ki je vsebovalo volčjo češnjo, vtirale v kožo, zaradi česar so imele občutek, da letijo. Zdaj veš, od kod čarovnice na letečih metlah!

Sok plodov volčje češnje so že v starem Rimu uporabljale gospe, da so si polepšale oči. S tem, ko so si pripravke nakapale v oči, so se jim razširile zenice, kar naj bi njihove oči naredilo privlačnejše. Znanstveno ime za to rastlino je Atropa belladonna - bella donna pomeni lepa gospa.

Lepe in strupene!Tisa
Kot najbrž veš, Tisa ni samo deklica iz sosednje ulice, marveč je tudi iglavec, tako kot smreka ali bor. Vendar na njej ne rastejo storži, temveč rdeče obarvane ‘kroglice’. To so semena, obdana z rdečim mesnatim ovojem. Ta je edini užitni del rastline, semena in drugi deli rastline pa so zelo strupeni. Prav snov, ki je v rastlini strup, je lahko v manjših količinah tudi zdravilo. Tisin strup uporabljajo v medicini za zdravjenje nekaterih vrst raka. Danes je to drevo ogrožena vrsta. Ker ima zelo trd in prožen les, so v preteklosti iz njega izdelovali loke, ščite, pohištvo… Iz tisinega lesa naj bi imela loka izdelana tudi Robin Hood in legendarni švicarski junak Wilhelm Tell, ki je prestrelil jabolko na glavi svojega sina in mu tako kupil prostost.

Ali veš, da ima strupena šmarnica na prvi pogled nekoliko podobne liste kot čemaž, divji česen, ki si ga v naravi lahko nabereš za v pomladansko solato? Vendar le na pogled! Bistveno razliko ti razkrije voh: ko utrgaš čemažev list, takoj zaznaš močan vonj po česnu.


Prekletstvo diamanta Hope

Besedilo Kristin Baird Rattini
Ilustracija: Dragan Maksimović

Prekletstvo diamanta Hope

Ali bi neprecenljivi diamant lahko prinesel tristo let nesreče? Legenda pravi, da ima modri diamant Hope, eden najdragocenejših draguljev na svetu, tudi svojo strašljivo plat. Menda naj bi povsod po svetu za seboj puščal sled nesreče. Zdaj pa se ti sam odloči, ali je prekletstvo trdno kakor skala ali pa samo prazna izmišljotina.

Hudoben pogled
Kakor pripovedujejo, je bil diamant Hope na začetku velikanski 112-karatni dragulj, velik približno kakor oreh. Čeprav ni bilo dokaza, je v časopisih pisalo, da so ga ukradli iz očesa nekega svetega kipa
v Indiji v prvem desetletju 17. stoletja. Nekateri trdijo, da so hindujski bogovi ta žlahtni kamen prekleli, da bi tako kaznovali tatove.

Obglavljenje
Leta 1668 je diamant kupila francoska kraljeva družina in ga dala izbrusiti v 67-karatni dragi kamen z imenom »Great blue« ali ‘‘Veliki modri’‘. Kralju Ludviku XVI. in njegovi ženi Mariji Antoinetti je ta dragulj morda prinesel nesrečo. Zaprli so ju v ječo, potem pa so ju obglavili med francosko revolucijo. Vlada je zaplenila njune kraljevske dragulje – vključno z diamantom Hope, ki so se ga naposled polastili tatovi.

Te zanima komu vse je diamant še prinesel nesrečo? Preberi v novembrskem Juniorju.


Sezona lova

Besedilo: Jamie Kiffel
Fotografije: z dovoljenjem Continental filma

Sezona lova

Bum!
Zvoka med lovom v gozdu mladi raziskovalci res nočemo slišati. V novem risanem filmu Sezona lova grizli Boog in jelen Elliot skoraj skočita iz kože, ko slišita pok puške. Namesto da bi tekla, se začneta boriti. Je to res mogoče? NG Junior je raziskal, kakšne so razlike in podobnosti med živalmi iz risanke in pravimi divjimi živalmi.

Bobri na delu
Bober Reilly nadzoruje skupino delavcev, ki gradijo jez. Poveljuje kot pravi vodja gradbišča. Tudi v resničnem življenju so bobri supergradbeniki. Jez lahko popravijo v eni sami noči. Opremljeni so z izvrstnim orodjem, s svojimi čvrstimi zobmi, ki lahko mlado drevo razpolovijo z enim samim ugrizom. Med Reillyjevo skupino, v kateri so le samci, in pravimi bobri na delu, je velika razlika. V resničnem živalskem svetu bi jez izdelovala vsa družina: mami, oči in celo otroci.

Množijo se kot zajci
»Naši zajci so kakor kuhinjske krpe,« je povedala režiserka Jill Culton. »Boog si z enim briše obraz, Elliot pa drugega meče v zrak, da bi si pridobil Boogovo pozornost.« V risanki so zajci tarča posmeha. Tako naglo se razmnožujejo, da je vedno kakšen – ali pa kar deset – pri roki. To skorajda povsem drži. Mati lahko naenkrat skoti od 15 do 20 mladičev. Razlika je ta, da jih v risanki vsi izkoriščajo, v resnici pa se te živali ne dajo. »Raziskovalci si morajo zaščititi roke, kadar delajo z divjimi zajci,« je povedal Madison. Če ne bi bili previdni, bi jih ti glodavci močno pogrizli ali opraskali.

Sezona lova

Nenavaden par
Boog reši Elliota, ki ga je lovec privezal na pokrov svojega tovornjaka. Prijatelja skleneta, da bosta vedno pomagala drug drugemu. Pa se medved in jelen zares lahko ujameta? »Ne,« je povedal Andrew Madison z Univerze v Tennesseeju. »Medvedje se že med seboj redkokdaj družijo, kaj šele z drugimi živalmi.« Pravzaprav bi medved poškodovano in onesposobljeno žival najverjetneje pojedel. Elliot bi bil torej prej obrok kakor prijatelj.

Sezona lova

Tepček jelenček
V čredi jelenov menijo, da Elliot nima stila, zato revež odide. So ga zavračali, ker je imel en sam rog? Morda. Pravi jeleni se suvajo z rogovjem, kadar se bojujejo za samico. Elliot je bil verjetno poražen. »Ostal bi sam,« je povedal Madison. Dobra novica zanj pa je: »Jelenom vsako pomlad rogovi odpadejo, čez poletje pa jim zrastejo novi,« nas je poučil Madison. »Zato obstaja možnost, da bo imel naslednje leto celotno rogovje.«

Veverice niso od muh
Veverice v filmu se ne dajo. Kdor se dotakne njihovih dreves, jih takoj dobi po glavi – z želodi. »Prepričane so, da so drevesa njihova last,« nam je povedala režiserka. Tudi v resnici to skorajda povsem drži. Nekatere veverice na drevesih puščajo odtise zob, saj drugim tako povedo, naj se jim nikar ne približajo. Vendar resnične veverice niso tako družabne kot tiste v risanki. Kadar primanjkuje hrane in ena veverica stopi na ozemlje druge, se med njima vname strahovit boj.

Sezona lova

Divje rjovenje
Booga so vzgajali ljudje, ki so ga naučili rjoveti samo nežno. »Na začetku risanke rjove kot medved, vendar hkrati spominja na človeka, ki tuli v prazen kozarec,«  je povedala režiserka Jill Culton. Ob koncu pa Boog postane pravi divji medved in njegovo rjovenje je povsem medvedje.

Ko se Boog odpravi na ribolov, riba vpije nanj in to v tujem jeziku! »Ima človeški glas, ki je predvajan v hitrem posnetku, govori pa japonsko,« je razložila Cultonova. In kaj riba pove? »Zdaj govorimo japonsko!«


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov