Vstopna stranVsebinaArhiv

2. Juniorjev natečaj za najfotografijo

Ilustracija: Bob Živković

2. Juniorjev natečaj za najfotografijo

Revija National Geographic Junior razpisuje drugi fotografski natečaj za mlade raziskovalce in pustolovce s temama: »Živali v gibanju« in »Šaljivi portret«.

Natečaja se lahko udeležijo samo osnovnošolci. Vsak avtor lahko na razpis pošlje do tri fotografije formata 13 x 18 cm (lahko tudi 20 x 30 cm). Na natečaju lahko sodelujejo tudi avtorji digitalnih fotografij, ki pa morajo biti poslane na CD-ju. Digitalne fotografije morajo biti narejene s fotoaparatom, ki omogoča najmanjšo resolucijo, vsaj tri milijone, slikovnih pik. Zgornja meja resolucije ni omejena.

Fotografije pošljite najkasneje do 31. avgusta 2006 na naslov: National Geographic Junior, Stegne 9 b, 1000 Ljubljana, s pripisom: FOTOGRAFSKI NATEČAJ.

Fotografije oziroma CD opremite z naslednjimi podatki:
· naslov fotografije,
· izbrana tema (Živali v gibanju ali Šaljivi portret),
· ime in priimek,
· naslov avtorja,
· telefonska številka,
· podatek o starosti,
· šola, ki jo obiskuješ.

Obvezno priložite izjavo staršev, skrbnika ali mentorja, da je fotografija delo osnovnošolca.

Vabimo tudi vse šolske fotografske krožke, da ne zamudijo priložnosti!

Fotografije bo pregledala, ocenila in izbrala posebna strokovna žirija v sestavi:
· Arne Hodalič – priznani fotoreporter, publicist, potapljač in jamar,
· Iztok Bončina – fotograf, turistični vodnik, potapljač in popotnik in
· Carmen Lašič – v.d. glavne urednice National Geographic Juniorja.

Izbrali in nagradili bomo 20 - 30 najboljših fotografov.

18. septembra bomo v Galeriji Fotografija pripravili slovesno podelitev nagrad in fotografsko razstavo vseh nagrajenih del. Po zaključku razstave bomo – tako kot lansko leto – pripravili humanitarno dražbo razstavljenih fotografij, ki jo bo vodil gospod Mitja Meršol. Lansko leto smo zbrali skoraj 1 milijon tolarjev in pripomogli k nakupu ultrazvočnega aparata za prezgodaj rojene otroke. Tudi letos bomo zbirali denar za Društvo za prezgodaj rojene otroke. Rezultate natečaja bomo objavili tudi v oktobrski reviji National Geographic Junior in na teh spletnih straneh.

Poglej tudi utrinke z lanskoletne otvoritve Juniorjeve razstave.

Nagrade:
1. 2 x fotoaparat Fine Pix A350,
2. 2 x tiskalnik za fotografije Samsung SPP - 2040,
3. 2 x tiskalnik za fotografije Samsung SPP - 2020,
4. 10 x »Mini fotosafari« v Živalskem vrtu v Ljubljani,
5. 3 x fotografski tečaj pri priznanem fotografu Stanetu Klemencu.

Uredništvo si pridružuje pravico, da prispela dela uporabi v promocijske namene.


Okoli sveta

Besedilo: Maja Omladič
Fotografije: Danilo Frlež, arhivi organizatorjev

BarčicaBarčica, barčica, povej!
Zakaj na vsakem koraku v Piranu srečaš kamnitega leva? Zakaj moraš v Pomorskem muzeju hoditi v copatah? Podaj se na pustolovščino, razišči in reši uganke mesta Piran. Najprej pojdi v Turistično informativen center Piran in vzemi papirnato barčico. Barčico razdri … in razvozlaj skrivnosti tega obmorskega mesta. Če ti bo ostalo še kaj časa, pa ne pozabi na sejme starin, ki se bodo na različnih trgih v Piranu odvijali vsako četrto soboto v mesecu.

Na viteški turnir
Legenda pravi, da je bil vitez Erazem zadnji lastnik Predjamskega gradu v Postojni. V 16. stoletju so se pred gradom zbirali vitezi iz različnih dežel, ki so se merili v raznovrstnih spretnostih. Tako se bodo tudi to poletje, 20. avgusta, pred gradom zbrali današnji vitezi, pri preizkušnjah pa jih bodo bodrile dvorske gospodične.

Na viteški turnir

Tudi sam se lahko pomeriš na otroškem viteškem turnirju, se sprehodiš med srednjeveškimi stojnicami ter si ogledaš posodo, orodja in drugo opremo, ki jo izdelujejo rokodelci. Na tako imenovani gaudi pa si privošči še kaj dobrega za pod zob.

Hura, prosti čas!
Počitnice v Portorožu so lahko zelo aktivne. Te zanima zakaj? Vsak dan od 26. junija do 30. avgusta se lahko na osrednji plaži v Portorožu pridružiš svojim vrstnikom.

Hura, prosti čas!

Tam bodo potekale različne igre z žogo ter druge družabne igre. Tako se boš lahko zabaval ob učenju in igranju odbojke, nogometa in rokometa na mivki, se preizkusil v borilnih veščinah, v vlečenju vrvi in še česa.

Osoljene počitniceOsoljene počitnice
Kaj je Levstikov junak Martin Krpan tihotapil s svojo kobilo? Sol! Sol v Sloveniji na tradicionalen način pridobivamo že 700 let. Tako kot pred mnogimi leti jo tudi danes uporabljamo kot začimbo, ki poudari okus hrane.

Te zanima, kakšno je delo solinarjev in kako pridobivajo sol? Vse to si lahko ogledaš na četrtem Solinarskem festivalu, ki poteka v Piranu in okolici. Festival se je že začel, ne zamudi pa solinarske šagre – zabave, ki bo drugi vikend v juliju, in zaključka solinarske sezone konec avgusta. V soboto, 26. avgusta, se preizkusi v barvanju taperinov – posebnih lesenih cokel ali pa se z ladjo Solinarko popelji v soline.

Hermanove počitniške vragolije
V Celju v Otroškem muzeju Hermanov brlog si oglej razstavo ZVEZDE EVROPE, ne zamudi tudi sobotnih lutkovnih predstav v Hermanovem gledališču. Več na njihovi spletni strani.

Zoo novice
Živalski vrt Ljubljana je lahko zelo zanimiv med počitnicami, še posebno, če se udeležiš tedenskih delavnic, ki bodo potekale med poletjem. Nauči se, kaj in koliko živali v živalskem vrtu pojedo, kako se gibljejo, kakšne so njihove družine, kakšen je pomen svetlobe za rastline in živali, kako živali označujejo svoje ozemlje in še in še. Več o letnih dejavnostih na ZOO spletni strani.

Kaj pa čipke?
V Železnikih bodo od 8. do 16. julija potekali 44. čipkarski dnevi. Poleg razstave čipk in prikazov kleklanja bodo potekala različna športna tekmovanja za ‘‘zlato čipko’’ in kulturne prireditve. Več o programu na njihovi spletni strani.

Poletje v Velenju
Mladinski center Velenje skozi vse počitnice pripravlja različne poletne aktivnosti za mlade. Več o dejavnostih v centru in v Velenju na http://www.kunigunda.org/.

Poletni lutkovni pristan
Lutkovno gledališče Maribor letos organizira mednarodni lutkovni festival z lutkarji z vsega sveta Poletni lutkovni pristan. Potekal bo med 15. julijem in 3. septembrom. Več zveš na http://www.hometown.aol.com/lgmaribor/lgmpoletnilutkovnipristan.htm..

Kolesarska dirka
Rad kolesariš? Potem ne zamudi in se prijavi na kolesarko dirko na Osolnik. Prireditev Pomežik luni 2006 in dirka bo 26. avgusta v Sori pri Medvodah. Več na http://www.sdsora.com/page.php?id=16.

Tekmovanje v kuhanju čemaževe juhe
Poznaš Čemaž? Ima vonj po česnu in ga uporabljajo kot dodatek različnim jedem. Tekmovanje v kuhanju čemaževe juhe bo v Apačah, 15. avgusta.

Dan teric
Kdo so terice? V Divači si na kmetiji pri Vrhovcu med 19. in 20. avgustom poglej prikaz predelave lanu od bilke do platna v okviru Dneva teric.

Poletje v slovenskih mestih
Ne zamudi Poletja v Celju med 20. junijem in 1. septembrom, Poletja v stari Ljubljani med 1. julijem in 31. avgustom, Ankranskih noči 13. in 14. julija, Piranskega poletnega utripa med 20. in 27. julijem, Ptujske poletne noči 4. in 5. avgusta, Topliške noči 22. julija v Dolenjskih toplicah, Vuzeniških dnevov med 4. avgustom in 15. avgustom v Vuzenici, Virštanske noči 22. julija v Virštani in vseh poletij in noči v drugih večjih in manjših krajih po Sloveniji.


Pasji časi

Besedilo: Rene Ebersole
Fotografiji: Arne Hodalič

Pasji časi

Morski psi so v težavah. Nekaj vrst bo verjetno izumrlo že v bližnji prihodnosti.

Kaj bi storil, če bi te napadel lačen morski pes? Upajmo, da ti tega nikoli ne bo potrebno odgovoriti. Aaron Perez pa ni imel te sreče. Lansko poletje je enajstletni Aaron brodil po Mehiškem zalivu. Nenadoma ga je napadel beli morski pes.

Na srečo je Aaron vedel, kaj mora storiti. Dan pred tem neprijetnim dogodkom se je naučil, da je treba, če te napade, morskega psa s pestjo udariti v škrge ali oči.
Ko je morski pes zasadil zobe v njegovo roko, ga je Aaron sunil v škrge. Morski pes ga je izpustil, Aaronu pa je uspelo varno priti do obale.

Kdo se koga boji?
Aaron je preživel napad. Čez nekaj dni ga je takole opisal: »Morski pes je bil velik in grd ter večji od mojega očeta.« Napadi morskih psov se lahko grdo končajo, na srečo pa so le-ti redki. Po vsem svetu morski psi napadejo manj kot sto ljudi na leto, od tega jih šest podleže napadom. Do tovrstnih napadov pride večinoma v vodah, kjer je znano, da živijo morski psi. Zobati lovci pa na teh krajih dostikrat preženejo ljudi s plaž. Na splošno pa imajo morski psi v nasprotju z nami več razlogov, da se nas bojijo.

Lov na morske pse
Vsako leto ljudje ubijejo 60 milijonov morskih psov. Glavni razlog za lov je hrustanec. To je prožna snov, mehkejša od kosti, iz katere je narejeno njihovo okostje. Veliko ljudi uporablja hrustanec morskega psa za zdravljeneje raka. Kupimo ga lahko tudi v nekaterih ameriških prodajalnah z zdravo prehrano. Vendar znanstveniki še niso dokazali, da bi hrustanec morskih psov zares zdravil raka. Lovijo jih tudi zaradi plavuti. Kuharji v mnogih azijskih državah naredijo iz pasjih plavuti juho, ki je zelo okusna in draga. Na Kitajskem stane en krožnik »cenjene« juhe tudi do 20.000 tolarjev!

Pasji časiPrekomeren lov
Ker so nekateri deli morskih psov tako cenjeni, človek pretirava pri lovu na določene vrste. Zaradi prekomernega lova pa postajajo nekatere vrste celo ogrožene, kar pomeni, da bi lahko za vedno izginile. To bi bilo seveda neodgovorno, saj morski psi že dolgo križarijo po morjih in »soustvarjajo« naš planet. Prvi morski psi so živeli pred 400 milijoni leti, kar jih postavlja v čas pred dinozavri. O prazgodovinskih morskih psih pa vemo bore malo. Znanstveniki so našli le nakaj fosilov, saj se hrustanec ne ohrani dolgo. Našli pa so nekaj drugega - zobe.

Vse vrste psov
Dandanes plava v oceanih po vsem svetu približno 400 vrst morskih psov. Več ali manj so vsi plenilci - hranijo se z drugimi živalmi.

Poglejmo si primere nekaterih vrst:
Morski pes kitovec je največja morska riba. Odrasla žival je lahko tako dolga kot šolski avtobus. Vendar ne lovi velikih živali. Namesto tega plava s široko razprtim gobcem, sproti požira inčune, sardine ter drobne živalice in rastlinice - plankton.

Navadni sklat se skriva v pesku in blatu na morskem dnu. Ko mimo priplava jata rib, pes s čeljustmi zgrabi večerjo.

Kladvenica s svojo kladivu podobno glavo pritisne ob tla plen oziroma hrano, da jo lažje poje.

Gobec žagarice je podoben rezilu žage. S svojim nenavadnim gobcem pometa po dnu in tako išče kosilo.

Skoraj 5.000 kot britev ostrih zob obroblja usta velikega belega morskega volka. Ko en zob izpade, zraste nov. Zobje psu pomagajo pri lovu. Toda plena ne prežveči, ampak kar pogoltne.

Beli morski volkovi so najpogostejši krivci za napade na ljudi. V to kategorijo »napadalcev« sodita tudi morski tiger in beli morski volk, prav tako nevarne pa so lahko še nekatere druge vrste.

V nadaljevanju reportaže v reviji boš izvedel več o tem, zakaj morski pes napade in si lahko ogledal še veliko čudovitih fotografij.


Sonce, ne jezi se

Besedilo: Jelka Pogačnik
Fotografije: NASA, Iztok Bončina, Kazimir Drašler, Jelka Pogačnik
Ilustracije: Kristina Krhin, Marija Nabernik

V počitniški številki Juniorja se lahko na 56. in 57. strani igraš Sonce, ne jezi se. Tukaj pa preberi odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja igra.

Sonce, ne jezi se1. Kateri odgovor je pravilen?
A. Sonce je planet.
B. Sonce je zvezda.
C. Sonce je satelit.

Najpomembnejši izvor svetlobe in toplote na Zemlji je Sonce. Sonce je zvezda, krogla žarečih plinov.

2. Ali veš, zakaj je v jasnem dnevu opoldne topleje kot zjutraj in zvečer?
Zjutraj in zvečer padajo žarki na tla poševno in jih manj ogrejejo. Opoldne pa padajo pravokotno, zato je bolj vroče.

Sonce, ne jezi se

Sonce, ne jezi seSončevi žarki nas grejejo in zaradi njih vidimo. Če jih usmerimo v stekleno prizmo, se razklonijo v svetlobo mavričnih barv. Infrardečih žarkov ne vidimo, nas pa grejejo. Ultravijoličnih ali UV-žarkov pa s svojimi čutili ne zaznamo.


Sonce, ne jezi se

Sonce, ne jezi seS pomočjo UV-žarkov v naši koži nastaja vitamin D. V večjih količinah pa povzroča opekline, odebelitev kože in poškodbe globljih plasti kože. Zato se pred UV-žarki zaščitimo. Imamo tri vrste UV-žarkov: UV-A, UV-B IN UV-C.

Poglej, kako različno globoko prodrejo v kožo.

4. Ali veš, kaj pomenijo zaščitni faktorji pri sončnih očalih in kremah? Kako delujejo?
Kreme, olja in mleko za sončenje z zaščitnimi faktorji zaščitijo kožo pred vdorom UV-žarkov. Višji kot je faktor, bolj smo zaščiteni. Vendar le, če se dovolj pogosto namažemo, vsaj na pol ure. Ne pozabi na uhlje, vrhnji del stopal in na vrat.

5. Kakšna je tvoja polt? Temna ali svetla?
Ljudje imamo različno polt. Tisti s temnejšo imajo več kožnega pigmenta, ki varuje kožo pred sončnimi žarki. Če imaš svetlo polt, se še bolj skrbno pripravi na potep ali kopanje.

Sonce, ne jezi se

Sonce, ne jezi se6. Kaj lahko počneš med 10. in 16. uro, da se umakneš pred soncem, pa ti vseeno ni dolgčas?
Ko Sonce najmočneje greje, med 10. in 16. uro, poišči senco.

Tudi v stanovanju je lahko v tem času prijetno. Kaj lahko počneš, da ti ne bo dolgčas? V knjižnici poišči:
· Imenitna knjiga za deževne dni, Založba Mladinska knjiga
· Imenitna knjiga za sončne dni, Založba Mladinska knjiga
· Vse igre sveta, DZS

Morda ti knjižničarka svetuje še kakšno. Prepričana sem, da najdeš veliko ustvarjalnih in zabavnih idej. Svoje imenitne ideje pa podeli z vrstniki, lahko pa nam jih pošlješ tudi na ..

7. Ali veš, da se moraš pred sončnimi žarki zaščititi tudi, kadar si v vodi?
Nekaj sončevih žarkov se odbije od vodne površine, ostali prodrejo vanjo bolj ali manj globoko, zato tudi v vodi nisi varen pred njimi. Zato se pred kopanjem skrbno namaži.

Babičini recepti
Danes imamo na voljo neskončno izbiro zaščitnih krem, olj in mleka za sončenje. Kako pa je bilo nekoč? Preberi dva stara recepta in če želiš, jih preizkusi na lastni koži.

Olje za sončenje naših babic
Pripravek za zagorelo rjavo polt, ki izvira iz južnih krajev: v jogurtov lonček olivnega olja vmešaj sok ene limone in dodaj par kapljic jodove tinkture. Sestavine dobro premešaj in vlij v temno stekleničko. Pred nanašanjem na kožo dobro pretresi.

Jogurtov preliv za blaženje opeklin
V lonček jogurta naribaj polovico zelene kumare in dobro premešaj. Mešanico nanesi na opečena mesta. Jogurt kožo blagodejno ohladi in neguje, kumara pa koži zagotovi izgubljeno vlago.


Juniorji raziskujejo morje

Besedilo: Carmen Lašič
Fotografije: Arne Hodalič, Andrej Crček

Juniorji raziskujejo morje

Poletje je, zato preprosto najdeš vsaj tisoč razlogov, čemu pobegniti nekam k morju … Kaj pa pozimi? Si tudi želiš na morje? Sploh veš, kako je na morju takrat, ko s tvojega domačega okna visijo ledene sveče?

V preteklem letu smo z juniorji našli vsaj pet dobrih razlogov, da smo se k morju odpravili tudi, ko je sonce že zdavnaj izgubilo svojo poletno moč. Ti so: želva, skrivnostna morska bitja pod lupo, Riba 1 in 2, navigiranje ladij in delfini.

V začetku lanskega šolskega leta smo si v uredništvu Juniorja, v sodelovanju z Jadranskim projektom, zamislili poseben projekt, ki smo ga poimenovali Junior raziskovalec morja. Zakaj ravno morja? Ker je morje izjemnega pomena za življenje vsakega od nas, žal pa z njim velikokrat ravnamo zelo nepremišljeno. Da bi morju lahko pomagali, moramo dobro poznati življenje v njem. Zato smo se v preteklem šolskem letu nekajkrat odpravili na delavnice ob morju. Z nami so vsakič šli juniorji, ki so najbolj zagrizeno reševali morske naloge, zastavljene v reviji NG Junior. Nekateri so se še posebej potrudili, saj so vedeli, kaj jih čaka ob koncu šolskega leta – opazovanje delfinov na jadrnici.

Razlog 1: želva

Juniorji raziskujejo morje

Na sončen jesenski dan smo z Valterjem iz Akvarija v Piranu na obalo prinesli veliko želvo. Tam namreč varujejo želve toliko časa, da so sposobne same preživeti v morju, nato pa jih izpustijo, da gredo svojo pot. Valter je eno hranil prav za nas. Takoj, ko smo jo spustili na kamnito obalo, je vedela, kam se mora obrniti. Proti morju. Kmalu bi nam ušla celo s fotografije. Dotaknili smo se njenega oklepa, si jo natančno ogledali, potem pa smo ji dali prosto pot. Spremljali smo jo še nekaj časa, ko je zaradi razdalje postajala vedno manjša …

Juniorji raziskujejo morjeRazlog 2: skrivnostna morska bitja pod lupo
Veš kakšna je razlika med morskim ježkom in morskim volekom? Ob robu morja so na prvi pogled le kamni, pesek, mivka in žal pogosto tudi smeti. A če dvigneš kamen ali zabredeš v vodo kakšen meter od obale, se ti odpre skrivnostni svet morskih živih bitij. Presenečeni smo s pomočjo lup odkrivali nenavadne oblike živali, spoznavali njihova imena in s tem širili svoje znanje o prebivalcih slovenskega morja.

Razlog 3: Riba 1 in 2
Veš, da slovenski ribiči večino rib ulovijo kar na dveh »ribah«? Riba 1 in Riba 2 se imenujeta veliki ribiški ladji. Velikost mrež in moč vitel si je mogoče predstavljati šele, ko si tam in opazuješ krepke mišice mornarjevih rok, kako vlečejo iz vode veliko mrežo. Juniorji so prijeli za krmilo, odčitali položaje na radarju in ob zaključku dneva, tako kot na vsaki od delavnic, prejeli posebno priznanje.

Razlog 4: navigiranje
»Morje je treba spoštovati,« pravijo pravi mornarji. Je lepo, ljudem daje življenje, a ga lahko, če nismo previdni, zelo hitro tudi vzame. In zato se vsak mornar, vsak bodoči navigator velikih ali manjših ladij, uči vodenja na posebni napravi – simulatorju.

Imajo ga na Srednji pomorski šoli v Portorožu. Vanj vstopiš kot v pravo kabino, primeš krmilo, in kot pri računalniški igrici lahko vodiš veliko čezoceanko, tanker ali pa luksuzno jahto. Pluješ lahko v sončnem dnevu, ali pa ti računalnik pričara razburkano morje, meglo in morske čeri. Vse tisto, kar se mornarjem na morju lahko tudi v resnici pripeti.

Juniorji raziskujejo morjeRazlog 5: opazovanje delfinov
V marini nas je čakala »Liberty«. Velika jadrnica, na kateri pravi morski raziskovalci sledijo delfinom, jih opazujejo in preučujejo. Tokrat je bila ves dan rezervirana samo za juniorje raziskovalce morja.

Pet izbrancev je zasedlo svoje položaje na palubi in začelo z opazovanjem. Se bo v daljavi na morski gladini pojavilo kakšno gibanje? To je namreč najlažji način, da delfine sploh opaziš. Vedno moraš opazovati počasi in v polkrogu, da s strmenjem v eno točko ne utrudiš svojih oči. Z nami na jadrnici so bili tudi znanstveniki, ki morje opazujejo in raziskujejo že vrsto let.

Povedali so nam, kako dihajo delfini, da delfinje mame vzgajajo svoje mladiče in tudi to, da ta čudovita bitja v ujetništvu živijo samo 6 let, v divjini pa kar od 40 do 50 let.

No, delfinov žal nismo opazili. Tudi pravi raziskovalci morja jih pogosto ne. A doživeli smo veliko pustolovščino, se mimogrede marsikaj naučili in se pri tem dodobra zabavali. To pa si vsak raziskovalec in pustolovec najbolj želi!

Več o naših celoletnih dogodivščinah preberi v rubriki raziskovalec morja.

Opazovanje delfinov je omogočil:

Juniorji raziskujejo morje


Čarovniki morja – hobotnice

Besedilo: Mark Norman
Fotografije: GARY BELL / OCEANWIDE IMAGES, SEAPICS.COM

Hobotnica

Osem neverjetnih spretnosti hobotnice
V morjih najdemo čarovnike. Ne izgledajo kot tisti, ki jih poznaš iz filmov o Harryju Potterju, vendar uporabljajo podobne veščine. Ti čarovniki so hobotnice. Lahko spremenijo svojo obliko, lahko izginejo v dimnem oblaku, lahko postanejo nevidne, uporabljajo razne napoje in strupe, se ugreznejo v tla in se oblačijo v spektakularne barve.Hobotnice in njihove sorodnice obstajajo že skoraj 400 milijonov let, a ljudje jih zelo težko opazimo. So prave mojstrice v skrivanju, tako kot čarovniki.

Hobotnica1. Napoji in strupi
Modroobročaste hobotnice proizvajajo enega najbolj strupenih strupov na svetu. Nahaja se v njihovi slini, uporabljajo pa ga za ohromitev rakovic. Njihov strup je tudi dobra obramba pred sovražniki. Modroobročaste hobotnice so manjše kot tvoja dlan, a imajo dovolj strupa, da ubijejo več ljudi. Z velikimi modrimi obroči dajejo vsem vedeti, kako nevarne so. Vse ostale morske živali se jim zato izogibajo.

Hobotnica2. Magični gibi
Večina hobotnic ne zna dobro plavati. Ponavadi se premikajo s pomočjo lovk, s katerimi se plazijo po morskem dnu. Imajo pa to sposobnost, da se zrinejo skozi odprtinice, kot da bi se skozi ključavnice premikale iz sobe v sobo. Mnogo hobotnic se zakoplje v mivko ali blato. Nekatere celo preplavajo mivko in iz nje tu in tam pomolijo oko, ki igra vlogo periskopa, tako da vidijo, če je »zrak čist«. Ena vrsta hobotnic, papirnata ladjica, vse svoje življenje plava v odprtem morju v lupini, ki si jo naredi sama in jo uporablja kot kanu.

3. Čarobne moči mladih hobotnic
Hobotničini mladiči nikoli ne poznajo svojih staršev. Ko priplavajo iz jajčec, ki so manjša od zrna graha, morajo preživeti s svojimi močmi in pametjo . Nekatere hobotnice se odpravijo v svet in se pustijo odnesti tokovom oceana. Po večini so prozorne, a že lahko spreminjajo barvo in brizgajo črnilo, poleg tega pa je možno, da jim ponovno zrastejo izgubljeni deli telesa. Mladiči modroobročaste hobotnice so ob rojstvu večji in bolj razviti od drugih hobotnic. Takoj se spustijo na morsko dno in začnejo loviti majhne rakovice. Že od rojstva so ogrnjeni v plašče iz svetlomodrih obročev.

4. Mojstrice krinke
Nobena žival na svetu ni takšna mojstrica v spreminjanju svoje podobe kot hobotnica. V hipu lahko spremeni barvo, dobi gladko površino ali pa bodice. Nekatere uporabljajo te spremembe za krinko – da se popolnoma zlijejo s svojim okoljem. Druge združijo vse moči in prevzamejo oblike in barve različnih vrst rib. Hobotnice so rojene igralke!

V nadaljevanju članka v reviji spoznaj še naslednje štiri čarovnije!


Mama najbolje ve

Fotografija: Andrej Voje

Mama najbolje ve

Najbrž si že slišal rek »mama najbolje ve«. No, to drži - vsaj za delfine. Znanstveniki so našli dokaz, da delfinje mame svoje mladiče naučijo, kako naj uporabljajo orodje.

Orodja, ki ga uporabljajo delfini, ne najdemo v kovinskem zaboju. Njihovo orodje namreč živi v morju. To so morske spužve - vrsta živali brez pravih tkiv in organov. Delfinje mame priučijo svoje mladiče, kako naj si jih »nataknejo« na nos.

Obračunavanje s sovražnikom Delfini uporabljajo morske spužve, medtem ko lovijo. Tako vsaj misli Michael Krützen, ki skupaj z ekipo znanstvenikov preučuje delfine v zalivu Shark v Avstraliji. Pomaga pa mu društvo National Geographic Society.

Opazili so, da delfini nosijo spužve na svojem kljunu kot rokavico. Menijo, da morske spužve ščitijo delfinje kljune.

Lačen delfin rine s svojim dolgim kljunom po peščenem morskem dnu in išče ribe, da bi se z njimi nahranil, medtem ko spužva preprečuje, da bi pesek delfinu odrgnil kljun. Spužva lahko delfinu celo reši življenje. Majhne ribe niso edina bitja, ki se skrivajo v pesku. Tam prežijo tudi skati, katerih rep je oborožen s strupenim trnom. Morska spužva tako prepreči, da bi preplašen skat zbodel delfina. Prav je, da delfini upoštevajo svoje mame!


Otroštvo na svetilniku

Besedilo in fotografije: Andrej Crček
Zemljevid: Igor Kraševec

Otroštvo na svetilniku

Bi preživel kakšen počitniški dan na jadranskem svetilniku? Se namesto s pištolami in puškami igral z jastogi? Ali si raje na bližnjem starem boru naredil mini zabaviščni park? Vendar nekateri tvoji hrvaški vrstniki na svetilniku niso na počitnicah. Tam živijo vsak dan. Zveni robinzonsko, kajne?

Otroštvo na svetilnikuNekoč …
Jadranski svetilniki so bili zgrajeni z namenom zaščite mornarjev pred čermi, razbesnelim morjem, meglo in nevihtami. Svetilničarska služba je bila v času Avstro-Ogrske zelo cenjena, svetilničarjeva naloga pa je bila nočno dežuranje. Na vsake tri ure so navijali mehanizem, ki vrti leče - ta ritual je izginil pred nekaj leti. V tistih časih sta na svetilniku živeli dve družini, saj je nočno dežurstvo zahtevalo dva človeka. Svetilničarji so nosili uniforme, in ko so zagledali ladjo na obzorju, so dvignili zastavo in salutirali. Svetilničarska služba je bila tudi vojaško organizirana. Natančno je bila določena količina zemlje, ki jo mora svetilničar obdelovati, koliko hrane mora pridelati in koliko kokoši mora imeti … Po sedmih letih, ko so bili svetilničarjevi otroci že dovolj
stari, da so šli v šolo, je bila cela družina
premeščena na bližji svetilnik na kopnem.

Otroštvo na svetilniku… in danes
Avtomatizacija svetilnikov na Jadranu je pred nekaj leti povzročila, da je svetilničarska služba začela ugašati. Svetilnike nadzirajo iz Splita, nadzorniki pa morebitne okvare sporočajo svetilničarjem, vendar so le-ti postali zgolj vzdrževalci stavb in hišniki. Na kamnitih lučeh - Struga in Veli rat - še vedno prebivata pravi svetilničarski družini, kljub temu da so se stvetilniki modernizirali.

Svetilnik Struga
Na južni strani otoka Lastovo leži rt Struga. Leta 1839 so na rtu zgradili svetilnik, kjer še danes živi svetilničarska družina Kvinta, ki ima kar 100-letno tradicijo. Ivica, najstarejši član družine Kvinta, je bil svetilničar še v času Italije, in kasneje Jugoslavije, njegov oče pa še v času Avstro-Ogrske.

Tudi sin Jurica dela na istem svetilniku pod hrvaško oblastjo. Žena Nada je nad življenjem na svetilniku navdušena, takole pravi: »Moja hči Nina je imela le dva meseca, ko je spoznala svetilnik Sušča. Ivan pa je bil le malo starejši, ko smo prišli na svetilnik Pločica. Oba sta tako rekoč rojena na svetilniku.

Zrasla sta ob zdravi prehrani, namesto s pištolami in puškami sta se igrala z jastogi in namesto bonbonov sta lizala kamenčke, slane od morja. Odrasla sta na svetilnikih Palagruži, Sušcu in Pločici. Šele ko sta postala šoloobvezna, so nas premestili v civilizacijo na otok Lastovo.«

Svetilnik Veli rat
Veli rat je bil zgrajen davnega leta 1849 na severozahodnem rtu Dugega otoka in je popolnoma drugačen od ostalih svetilnikov. Obdan je z borovim tunelom, prekrasnimi zalivi in peščenimi plažami, s tem ga uvrščamo med najlepše svetilnike na Jadranu.

184 stopnic vodi k 41 metrov visoki luči. Pogled s stolpa vedno očara. Pred dvema letoma je začarala Zvoneta iz Slavonije. Od nekdaj si je želel službo, ki ne bo vezana na delovni čas, in ki jo bo lahko opravljal v naravi. Na svetilniku živi s svojo družino, z ženo Alenko in petletno hčerko Ivano ter s kužkom.

Otroštvo na svetilniku

Na 150 let starem boru je uredil mini zabaviščni park. Dotrajano vrv je zamenjal z lično gugalnico. Mala deklica je postala igriva princeska. Poleg stoji cerkvica, ki je po drugi svetovni vojni postala skladišče za krompir, pred nedavnim pa so jo lepo obnovili. Posvečena je svetemu Nikoli, zaščitniku pomorcev in ribičev, v cerkvi pa se vsako leto opravi molitev za vse tiste, ki so izpluli, a se niso vrnili domov.

Svetilniki so simbol posebnega načina življenja, ki počasi, vendar nepreklicno, izginja. Čeprav bo luč še vedno gorela …

Poznaš slovenski svetilnik?
Če se boš v poletnih mesecih potikal po Piranu, si oglej edini pravi slovenski svetilnik. Nahaja se na piranski Punti. Današnji svetilnik je bil zgrajen leta 1872, vendar je ž e v času antike na istem mestu stal njegov predhodnik. Ali veš, da je po njem Piran dobil ime? Pyros po latinsko namreč pomeni ogenj.

Robinzonske počitnice
Želiš obiskati svetilnik in preživeti nekaj dni v društvu svetilničarja? Tudi to je mogoče! Hrvaški svetilniki so postali priljubljeni in iskani turistični kraji. Lahko si izbereš svetilnik v bližini turističnih središč ali pa svetilnik daleč na odprtem morju, kjer se boš počutil kot pravi Robinzon Crusoe. A seveda moraš prej s predlogom navdušiti tudi svoje starše …

Več informacij o počitnicah na svetilniku najdeš na http://www.adriatica.net/lighthouses/lighthouses_slo.htm.


Pomežikni soncu

Besedilo: Maja Omladič
Fotografija: Iztok Bončina

Ali veš, kakšne barve je morje? Je morje zeleno ali modro? Prenekateri mladi po Sloveniji še nikoli niso videli morja. Z nestrpnostjo čakajo dni, ko bodo lahko prvič namočili svoje noge v morsko vodo. Nabiranje školjk, lovljenje rib in brezskrbno tekanje po plaži je za marsikoga težko uresničljiv sen. S pomočjo različnih humanitarnih pobud in organizacij pa nekateri vendarle odidejo željam naproti.

Pomežikni soncu

Tako bo Zveza prijateljev mladine v pobudi Pomežik soncu letos že osmič zapored na morje odpeljala otroke, ki sicer morja ne bi videli. In vtisi iz preteklih let? Preberi pisma svojih vrstnikov.

Moja mamica
Ko sem prišla na morje, nisem mogla verjeti, da je tako veliko, globoko in slano. Saj so mi sošolci govorili, ampak nisem verjela, da je res tako. In v tem morju sem se naučila plavati. Znam ‘‘krjavlja’‘, žabo, naučila pa sem se tudi »skakat«, na noge! Pravijo, da je to ‘‘bombica’‘. Ful dobro mi gre.

Imam novo prijateljico. Iz Litije je. Minka ji je ime. Tako je luštna, dolgih las. Izmenjujeva si sponke za lase. Tukaj so nama jih dali. Na tomboli sva zadeli, obe. In veš, kaj sem še dobila? Nove, čisto nove kopalke. So mi rekli, da bom v njih lepša kot v svojih. Pa saj veš, da svojih nimam. Od Rezke so, te so mi res prevelike. Še posebno, ko grem iz vode.

Prišli so tudi neki strici in vsem otrokom prinesli nove nahrbtnike, brisače in šampone. Vse bom prinesla domov. Boš videla, kako boš vesela. Mami, kaj misliš, bom drugo leto spet lahko šla? Tako lepo se imam. Toliko je prijaznih vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pa hrana je tako dobra in veliko je lahko pojem. Kolikor hočem! Kako si ti doma? A si dobila službo v tisti gostilni. Super bi bilo, če bi jo, a ne? Mi je vzgojiteljica rekla, da dobimo sendviče in sadje tudi za domov. Ti bom prinesla, da ne boš lačna. Mamica, rada te imam! Če boš šla na obisk k dediju, ga pozdravi. A še leži? Piši mi.

Poljubček od Metke

Dragi očka
Še tri dni pa gremo domov. Res sem žalostna, ko bom morala zapustiti tako lepo morje. Zeleno je, veš, pa malo modro. Z Mitjo in Markom smo ti nabrali školjk. A si še žalosten? A greš kaj mamici na grob prižgat svečko? Marko in Mitja je sploh ne omenjata. Jaz pa si večkrat zaželim, da bi vsaj enkrat bili skupaj na morju. Pa nam ni uspelo, a ne. Tukaj je zelo, zelo lepo. Vsi so prijazni z nami.

Z veliko stvarmi se imamo ukvrjati in tu je veliko, veliko prijateljev. In meni je všeč Nejc. Pa tudi Mitja ima prijateljico Sanjo. Res se imamo lepo. Nič ne skrbi za nas, saj se zabavamo in veliko plavamo. A veš, da je dobro, da sem že znala plavati. Naučili pa so tudi Marka in Mitjo. Sedaj včasih vsi skupaj z učiteljico Evo plavamo. Hodim v fotografski krožek in umetniško delavnico. Naredila sem že ogrlico iz školjk. Jo bom nesla mamici na grob. Da bo vedela, da smo bili na morju. Pa vsem sošolcem bom povedala, da sem bila na morju s svojima bratoma. To bodo gledali! Kmalu se vidimo. Do takrat pa »lupčka« na lička od vseh treh. Adijo.

Ana – pozdravljata te tudi Mitja in Marko

Draga moja babi
Hvala za kartico. Pisala si, da ima mamica službene opravke v tujini. A si ti sama doma? No, jaz se imam na morju odlično. Imam kul prijatelje. Kar naprej brcamo žogo. Nogomet. Saj veš, da ga imam rad. Igramo tudi rokomet in košarko. Največ košev zabijem, veš. Pravijo, da zato, ker sem velik. Veliko se kopam in igram s prijatelji. Veliko je zabave, hrane, dobre družbe. So rekli, da gremo čez tri dni že domov. Kako hitro je minilo. A me boš ti prišla počakat? Rad bi bil še na morju, klub temu pa se veselim prihoda domov. Mogoče bom lahko šel tudi drugo leto. Mogoče me bodo ponovno izbrali za počitnice Pomežik sončku. Držim pesti. Babi, imam te rad!

Morske pozdrav ti pošilja tvoj Tomaž

Več o akciji in Zvezi prijateljev mladine si preberi na spletnih straneh http://www.pomezik-soncu.com/ in http://sl.zpms.si/.


Reševanje karibskega lamantina

Besedilo: Scott Elder
Fotografija: © DOUG PERRINE / SEAPICS.COM

Osiroteli mladič karibskega lamantina, ki mu pravimo tudi morska krava, je imel zelo žalosten božič. Izgubljen in sam je na koncu kanala v jugozahodni Floridi plaval med odpadlim listjem. Med zimo karibski lamantini na Floridi, kot tale na sliki levo, navadno zaplavajo v reke, ki jih ogreva voda iz izvirov ali elektrarn, toda ta mladič ni znal najti tople vode. Njegova mama je najbrž poginila; najverjetneje jo je zadel motor čolna.

Na srečo je nekdo opazil majhnega, nemočnega mladiča, ki se je s težavo prebijal skozi naplavino. Obvestil je policijo, ta pa je poklicala na klicni center za pomoč morskim kravam. Biolog Tom Pitchford je v svojem posebno opremljenem vozilu odhitel na kraj dogajanja, da bi rešil žival. Skupaj z lokalnimi prostovoljnimi reševalci in sosedi – ki so kljub temu, da je bil božični dan, priskočili na pomoč – je Pitchford z mrežo iz kanala potegnil dobrih 100 kg težko siroto.

Lamantin

»Bil je nesrečen in ne preveč zdrav,« je povedal Pitchford. Konica ene od plavuti mladiča karibskega lamantina je bila poškodovana, poškodba pa je bila podobna ozeblini. Reševalci so se odločili, da ga poimenujejo Drobceni Tim , in upali, da si bo čudežno opomogel, kot se je zgodilo z bolnim dečkom v zgodbi Charlesa Dickensa Božična pesem.

Pitchford je z Drobcenim Timom pohitel v živalski vrt Lowry Park v Tampi. »Njegovo življenje je dolgo viselo na nitki,« je povedala Angie Jones, veterinarska asistentka v živalskem vrtu. Vneti del plavuti so mu morali odrezati. Bil je tudi približno 50 kg prelahek. Sprva ga je morala veterinarska skupina na silo hraniti po cevki z zdravili in vitamini. Drobcenemu Timu to ni bilo všeč, toda že čez nekaj mesecev je bil sposoben prebavljati hrano. Kar sam je začel jesti solato in druge rastline.

Nazaj v divjino
Po dveh letih v živalskem vrtu – pridobil je skoraj 150 kg – je bil Drobceni Tim pripravljen na prostost. Konec januarja so se reševalci odločili, da ga bodo spustili v zaliv, imenovan Warm Mineral Springs. Karibski lamantini se tam zberejo vsako zimo. Pitchford je upal, da se jim bo Drobceni Tim pridružil in se naučil, kako preživeti hladno obdobje.

Takoj ko so Drobcenega Tima spustili v zaliv, je mirno odplaval. Se bo seznanil s 33 prostoživečimi karibskimi lamantini, ki so plavali tam? »Potrebnih je bilo nekaj minut, potem pa se je pridružil skupini, kot da ji že od nekdaj pripada,« je povedala morska biologinja Margie Barlas.

Barlasova in Pitchford sta Drobcenega Tima opremila s ploščico, povezano s satelitom, da bi tudi po osvoboditvi lahko spremljali njegov napredek. Nekaj mesecev je vrnitev Drobcenega Tima v divjino potekala gladko, potem pa je izgubil ploščico. Ko se je bližala naslednja zima, je Barlasovo in Pitchforda skrbelo, da se sam ne bo znal vrniti v Warm Mineral Springs, enega redkih krajev, kjer je med zimo dovolj toplo za morske krave. Na srečo se je prikazal. »To je bil res krasen dan,« je povedala Barlasova. Drobceni Tim je bil rešen.


Počitnice na otočju Galapagos

Besedilo: Melina Gerosa Bellows
Fotografije: Rok Kvaternik

Galapagos

Na ducate orjaških črepah je počasi plavalo ob meni, jaz pa sem se potapljala ob razgibanem grebenu. Nenadoma me prestreže potapljač. In še eden. »Pazi!« si mislim. »Glej, kod plavaš!«

Nato sem spoznala, da pred menoj niso potapljači, temveč morski levi. Plavali so sem ter tja. Vame in v enajst otrok, s katerimi sem bila na počitnicah, so pihali balončke. Morski levi so se nam zaletavali v hrbte in odplavali proč. Nato so znova prihiteli.

Ime mi je Melina Gerosa Bellows. Sem glavna urednica ameriške revije National Geographic Kids. Odpravila sem se na nepozabno potovanje na Galapagos.

To je otočje, ki se razteza vzdolž ekvatorja blizu Ekvadorja v Južni Ameriki. Moj hotel je bila jahta po imenu Eclipse, na kateri je bazen in slaščic, kolikor jih srce poželi. Ladja pa ni nič v primerjavi z zanimivimi živalmi, ki sem jih srečala.

Živalski vrt brez ograj
Na večini galapaških otokov ljudje ne smejo živeti. Čarobne kraje lahko doživiš samo tako, da se iz svojega hotela na vodi odpraviš z motornim čolnom, ki se imenuje panga, in obiščeš otoke. Živalim se lahko približaš, saj se ne bojijo ljudi. »Živali na Galapagosu nimajo slabih izkušenj z ljudmi, zato se jih ne bojijo,« je povedal naš vodič, Klaus Fielsch.

Galapagos

Z otroki smo to doživeli iz prve roke. Ko smo se po potapljaških dogodivščinah vrnili na otok Santiago, smo ob nahrbtnikih našli dva morska leva. Za Klausa Fielscha to ni nič. Odkorakal je naravnost do orjaških bitij, ki sta ležali, kot bi se sončili, in vzel naše reči.

GalapagosHodili smo po črnem pesku, ki je nastal iz lave in videli še več prostoživečih živali. Tjulenj v kožuščku je bevskal za svojo materjo. Rdeči raki so se oklepali skal. V daljavi so švigale puščice svetlečih črno-belih ork.

»Ko smo obiskali pragozd, smo se morali potruditi, da smo našli kakšno žival,« je povedal 12-letni Harry Ashman iz Londona. »Tukaj pa so vsem na očeh.«

Kršenje pravil
Naslednjega jutra smo s pango zopet zapustili ladjo. Poskakovali smo na valovih, dokler nismo prispeli do otoka Fernandina, ki slovi po vulkanu. Hodili smo po utrjeni lavi, ki je kot preliv iz temne čokolade. Morski kuščarji so se namestili eden na drugega kot gume v skladišču. Kormorani, to so ptice, ki ne letijo, so si spletli gnezda na skalah. V bližini sta racala dva galapaška pingvina. V višino merijo približno 35 centimetrov in so druga najmanjša vrsta pingvinov.

Galapagos»Otočje Galapagos krši prav vsa pravila narave,« meni 14-letna Hannah, Harryjeva sestra. »Pingvini, ki živijo na ekvatorju, legvani, ki plavajo in ptice, ki ne letajo.« Na robu lagune smo opazovali 30 centimetrov dolgo hobotnico. Nenadoma je iz vode pomolil glavo mlad morski lev in se povlekel na skalo, kjer je sedel 9-letni Jackson Prindle iz Sante Monice v Kaliforniji. Morski lev je fanta radovedno ovohaval kot pes in se nato ritensko vrnil v vodo. Ko smo se s pango vračali na ladjo, je šest pingvinov stalo na ladji kot bi bili vojaki, ki nam mahajo v slovo. To je bil naš zadnji dan in nihče ni hotel zapustiti teh čudovitih krajev. Vsi smo vedeli, da je izlet na Galapagos spremenil našo predstavo o svetu.

»Rada bi pomagala varovati okolje,« je povedala Hannah. »Po tem potovanju si bolj kot kdajkoli želim, da bi vse te živali ostale na varnem.«


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov