Novo leto v Dubaju

Besedilo: Tim Salecl Žižek, 8. B, OŠ Ledina

Novoletne počitnice sem skupaj z očetom preživel v lepem hotelu v Dubaju. Tam se nisem samo dobro imel, ampak sem se tudi veliko naučil o današnji družbi. Ugotovil sem, da se za razkošjem velikokrat skrivata beda in izkoriščanje. Dubaj je eden od petih emiratov na zahodni strani Perzijskega zaliva. Ker ima malo zemeljskega plina, se je dubajski šejk odločil, da bo mesto razvil v ogromno turistično in trgovsko središče.  Burj Khalifa, najvišja stavba na svetuV nekaj desetletjih se je tako na puščavski zemlji iz malega mesteca z nekaj trgovci in lovci na bisere razvilo dvomilijonsko mesto z ogromno nebotičniki, med njimi z najvišjo stavbo na svetu, več kot 800 metrov visokim stolpom Burj al Kalifo. Mesto ima več ogromnih nakupovalnih centrov, kjer je organizirana tudi zabava, na primer umetno smučišče pod ogromno kupolo. Poleg tega ima najmodernejšo mestno železnico z zelo lepimi postajami.

Toda cena vsega tega za okolje je ogromna. Ker je Dubaj na puščavski zemlji brez vodnih virov, morajo vso vodo pridobiti z razsoljevanjem. Zaradi suhega zraka in visoke temperature, ki poleti seže do 55 stopinj Celzija, morajo za zalivanje porabiti pet litrov, da bi dosegli učinek enega litra. Dubaj ima tako daleč najvišjo potrošnjo energije na prebivalca na vsem svetu, osemkrat večjo kot ZDA.

Domačini so v Dubaju privilegirana manjšina, ki dela zgolj v visoko plačanih državnih službah, ima zagotovljen najvišji zdravstveni in šolski standard ... Med svojim enotedenskim obiskom sploh nisem prišel v stik z nobenim domačinom. Šoferji taksijev, osebje v hotelu, natakarji in prodajalci, vsi so tujci iz bolj revnih arabskih in azijskih držav: Pakistan, Bangladeš, Filipini, Indonezija, Indija, Egipt. Na bolj pomembnih položajih v bankah in vodstvu podjetij pa so Evropejci.

Toda najbolj izkoriščanih tujcev obiskovalci sploh ne vidijo. To so delavci iz revnih azijskih držav, ki v hudi vročini gradijo hiše in ceste. So skoraj sužnji. Živijo v slabih pogojih v zaprtih področjih v predmestju in sploh nimajo prostega dostopa v bogato središče. Vzamejo jim potne liste, tako da sploh ne morejo oditi domov, če to hočejo. So zelo skromno plačani in ogromno jih umre v nesrečah pri delu.

Umetni otok Palm

Zadnja leta pa se v Dubaju že soočajo s težavami. Gradili so preveč in zaradi svetovne gospodarske krize nimajo denarja, da bi vse gradnje dokončali. Veliko stanovanjskih stolpov je nedokončanih ali pa v njih živi le nekaj družin, tako da je veliko stanovanj in poslovnih prostorov praznih. Ustaviti so morali tudi gradnjo ogromnih umetnih otokov v obliki palminih vej, kjer so hoteli in vile za bogataše. Samo eno palmo so skoraj končali.
Dubaj sem tako zapustil z mešanimi občutki. Po eni strani sem se imel zelo lepo, spočil sem se, užival v razkošju in videl mnogo zanimivosti. Po drugi strani pa sem počasi spoznal, da je Dubaj nori poizkus ustvariti raj za bogataše. Dubaj je zaprt svet, kjer zgubiš stik z resničnostjo.

 

 


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov