Italijansko potepanje

Neja Vizovšek, 10 let Ljubljana

image

Pošiljam vam nekaj slik s potepanja po italjanski pokrajini Le Marche. Skupaj s starši in prijateljicami smo raziskovali nove kraje in se imeli super. Zelo rada imam nove kraje.
Stara sem 10 let in hodim v četrti razred. V prostem času rada plešem, berem in potujem z avtodomom.

image

Si obiskal kakšen lep kraj, bil na zanimivem izletu? Si raziskoval ali doživel kaj posebnega? Pošlji nam razglednico, svojo fotografijo in kratek opis, morda jo najdeš v prihodnji številki tudi na tej strani.

 


Potovanje v mojo drugo domovino

Tschimy Aliage Obenga, 14 let
OŠ Ledina

Naj vam za začetek povem, da sem po očetu pol Afričan oziroma Gabonec. Če vprašate znanstvenike, kaj Gabon je, bodo odgovorili, da je Gabon država na vzhodni obali ekvatorialne Afrike. A če isto vprašanje postavite domačinom iz tega območja, vam hitrega in enoumnega odgovora ne bodo mogli dati, ker je za njih, za nas, Gabon več kot država.
image
Zgodilo se je med poletnimi počitnicami leta 2011. Imel sem 13 let in nikoli še nisem potoval dlje od sosednje države, recimo Italije, Avstrije ali Madžarske … Bilo je prvič, da sem se peljal z letalom in zdelo se mi je, da je bilo potovanje tja in nazaj daljše od bivanja tam, čeprav v resnici ni bilo. Pot nas je vodila najprej z avtom do Italije, od tam z letalom v Avstrijo, iz Avstrije pa končno v Libreville v Gabon.
Takoj, ko sem stopil z letala, sem začutil popolnoma drugačno ozračje, ne vem, ali se mi je samo zazdelo ali pa sem bil še vedno nekoliko »nepriseben« od samega poleta. A takoj, ko smo prispeli, sem se počutil kot doma, kot da sem tu živel, še preden sem sploh vedel, da Gabon obstaja. Sorodniki, ljudje, ki jih sploh nisem poznal, so me sprejeli, kot bi bil njihov otrok. Živeli smo kot vsi ostali, nobenih turističnih popustov, nobenih luksuznih hotelov in na nek čuden način nam je bilo tako bolje. Priznam, Gabon ni država za razvajene turiste. V njej je vsaj 1000 različnih vrst pajkov, kač, sršenov, ki samo čakajo, da te dobijo. Rečeno mi je bilo,  naj se za njih sploh ne zmenim, a to je bilo za Ljubljančana, kot sem jaz, malo težje, kot bi si mislili.
Naš prvi začasni dom v Librevillu ni bil hotel s petimi zvezdicami. Stara hiša se je nahajala v »getu«, če temu lahko tako rečemo. Vsi, ki sem jih srečal, so me spraševali, če sem iz Maroka in vedno sem jim s ponosom odgovoril: »Ne nisem Maročan, Gabonec sem!« Nazaj mi ponavadi niso odgovorili, le nasmejali so se. V hiši, ki sem jo omenil prej, smo na srečo ostali samo tri dni. Midva z očetom sicer nisva imela težav, mojega mlajšega brata pa je nekaj »malenkosti« vseeno motilo, na primer: kopalnica z borim vedrom in s cevjo z mrzlo vodo, jezen bevskajoč, napol shiran sosedov pes, postelje brez posteljnine, gigantski komarji ipd.
image
Ker je oče hotel, da vidiva vse lepote te države, smo šli četrti dan v librevillsko pristanišče, eno od mnogih (država namreč leži ob obali) in se s čolnom odpeljali do otoka Pongara. Že ko sem stopil iz čolna, sem prste pogreznil v fin pesek, ozrl sem se, nikogar nikjer … Na otoku je živela le peščica ljudi. Otok je bil prelep, najlepši … Cvetje, eksotične rastline, prelepa obala z občasnimi večmetrskimi valovi in 20 metrov stran že začetek tropskega gozda. Na otoku smo preživeli cel teden, a ni nam bilo dolgčas. Z bratom sva raziskala celo obalo. Imeli smo namizni nogomet in ob večerih smo imeli zabavne turnirje. Premagal sem celotno osebje, katerega sicer ni bilo veliko.
Po tem prelepem tednu smo se odpravili v narodni park Lope. Najbolj se spomnim potovanja s terenskim vozilom po naravi, podobno safariju. Običajno je pri safarijih pot začrtana in je potovanje zgolj turistično, v Gabonu pa te začrtane poti ni. Čuvaji tamkajšnje »nedotaknjene« narave so nas z očetom in mlajšim bratom Kanyjem povabili na tedenski pregled živali. Spotoma smo videli bizone, divje svinje, slone, opice, kuščarje in še več živali, ki so nas opazovale skozi listje ali vejevje. Še vedno se spomnim svojega prvega stika z veličastnimi sloni. Naleteli smo na čredo teh velikanov in čuvaji so se jim približali, da bi jih prešteli in videli, če imajo mladiče. Vse je šlo gladko, dokler se eden od čuvajev ni preveč približal čredi, mama slonica ga je opazila in ga v skrbi za mladiče skušala napasti, a paznik se ji je spretno odmaknil. Slonica pa je kar tekla naprej in na našo nesrečo naravnost proti nam. Hitro smo vsi splezali v prtljažnik poltovornjaka in komaj smo ji ušli. Priznam, da sem se pošteno ustrašil.
image
Po tednu, ki smo ga preživeli v parku Lope, smo se odpravili nazaj v glavno mesto Libreville, kjer se je odvila večdnevna poroka moje sorodnice Yannick. Priznam, ko so mi omenili poroko, si je še zdaleč nisem predstavljal tako. Bilo je veliko tradicionalnih obredov, recimo odkup žene, sojenje ženinu …
V Gabonu sem se vedno počutil »kot eno z naravo«, s sabo nisem imel niti mobitela niti računalnika in za zabavo nisem imel drugega kot brcanje že tako raztrgane nogometne žoge in kopanja v morju. Povsod so bile živali, komarji, opice, mačke, psi, celo po jedilni mizi so lezli polmetrski kuščarji, a na koncu me je to vse manj motilo.
Na potovanju sem zelo užival. Spoznal sem, da imam dve čudoviti domovini – Slovenijo in Gabon – in zaradi tega se čutim bogatejšega. Upam, da bom kmalu znova obiskal Gabon.

Si obiskal kakšen lep kraj, bil na zanimivem izletu? Si raziskoval ali doživel kaj posebnega? Pošlji nam razglednico, svojo fotografijo in kratek opis, morda jo najdeš v prihodnji številki tudi na tej strani.

 

 

 

 


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov