Oh, ti prelepi Bled

Besedilo in fotografije: Vesna Liponik

Poletno jutro ležernega prebujanja si mane svoje zaspane oči.Z zehanjem si skoraj izpahnem čeljust. Nočni sprehodi do stranišča se niso pretirano obrestovali. Skrivoma se odkradem do kuhinje in pokukam, kako potekajo priprave na veliki izlet.

Mama že tlači puloverje v ogromno potovalko, medtem ko oče v spodnjicah raca za njo in mrzlično išče sušilnik za lase. »Pusti ga! Za teh pet kocin ga res ne potrebuješ,« zadoni mamin glas. Jaz raje poberem šila in kopita. »Kam pa ti, se ne nameravaš obleči? Mi gremo.« Hop, cefizelj, me je že našla. V takem stanju ji tudi ne nameravam oporekati. Ko so torej potovalke, sendviči in naše neprespane pojave varno spravljene v limuzini Mazda, se že peljemo Slovenski Bistrici naproti, kjer bomo spotoma pobrali še moja babico in dedka – častna gosta blejske odprave.
Med dolgo vožnjo do cilja seveda zadrnjoham, da bom, ko prispemo, spet polna počitniške energije.

image

Parkiramo ob eni izmed blejskih vil, kjer se s hriba vije proga za poletno sankanje. Odpravimo se na sprehod ob jezeru, natovorjeni z nahrbtniki, in občudujemo z bršljanom porasle hotele. Jaz seveda neumorno pritiskam na sprožilec mojega zvestega fotografskega spremljevalca, kar pa razhudi mojo mamo, saj precej zaostajam in se oddaljujem od cilja današnjega izleta – vožnje s pletnjo in obiska Blejskega jezera. Seveda še uspemo pravočasno ujeti eno izmed prečudovitih pletenj in že se zibljemo na bistri gladini Blejskega jezera. Med vožnjo se trudim ujeti delčke pogovora družine nemških turistov ter poslušam dedka ob obujanju spominov na njegov izlet na Bled. Ob vsem tem pa ne pozabim občudovati blejske panorame. In še preden se zavem, se že izkrcamo na otoku. S prvovrstno kondicijo napademo vseh 99 stopnic in s pobožnimi željami pozvonimo na blejski zvon. Nato si vzamemo še nekaj minut časa, da posedimo in užijemo ta edini slovenski otoček, na katerem kraljuje cerkvica, trgovinica s spominki ter majhen bar. Po steni hiše se bohoti vinska trta, kostanj pa daje senco tistim malokaterim, ki posedijo v baru. Z očetom si privoščiva čokoladni kornet in že se odpravimo proti pletnji. Med vožnjo poslikam tudi blejski grad, ki smo ga obiskali že prejšnje leto. Po vožnji smo vsi sestradani in tako si med pritoževanjem, kako visoke so cene za tak izlet, poiščemo prvo prosto klopco in požrešno napademo sendviče. Polovico sendviča odstopim kot volk lačnim blejskim racam in s tem izzovem množičen vodni pretep.

image

Ko so naši želodci spet polni, se z avtom odpeljemo malo naprej, do kopališča, da se z očetom osveživa v jezeru. Preostali člani posadke pa niso preveč navdušeni plavalci. Po tem obveznem kopanju se počasi odpeljemo naši ljubi Štajerski naproti. Vožnja me spet uspava, vendar se zbudim še pravi čas, da se poslovim od babice in dedka, ki veselo zatrjujeta, kako navdušena sta bila nad izletom. Potem me spet zmanjka in zbudi me šele lajež na domačem dvorišču. Moj kosmati bernardinec Nero skuša kar naskočiti avto, mala mešanka Lumpa pa teka po dvorišču in laja, kot bi hotela vsem sporočiti veselo novico, da smo prispeli domov. Obožujem takšna snidenja!
Bilo je »vredi ko na Bledi«. Ampak kot pravijo: Vsepovsod je lepo, a doma je najlepše.

Nazaj


Obisk Božičkove vasi na severu Finske

Besedilo in fotografije: Maša Vidmar

Med počitnicami smo se z družino odpravili na potovanje po Finskem. Ker smo obiskali tudi Božičkovo vas, ki jo poznajo otroci po vsem svetu, vam jo bom tudi kar se da podrobno predstavila, da začutite kanček tega prijetnega občutka, ki te preplavi, ko si tam. Sever Finske, severni polarni pas, severni jeleni in Božičkova vas – to se mi je najbolj vtisnilo v spomin.

Tako, prispeli smo v Božičkovo vas. Na sredini vasi glavna hiša z Božičkom, ob straneh vse polno majhnih trgovinic, ki so ti ponujale to in ono, čez vso vas pa se je z velikimi črkami vil bel napis Arctic Circle, torej arktični oziroma polarni pas. Prava polarno-božična evforija.
Nato smo vstopili v največjo, glavno hišo. Povsod so bili škratje in palčki, ki so nas lepo pozdravljali ter nam zaželi dobrodošlico. Postavili smo se v vrsto, in ko smo dobili izkaznice ob obisku, odprli skrivnostna vrata … in znašli smo se v pravi Božičkovi zgodbi. Odšli smo po poti in kot v pravljici obiskali vse celine: Antarktiko, Arktiko … na koncu poti pa smo stali na ponjavi, od koder Božiček vidi ves svet. Nato smo spet obiskali palčke in se postavili v vrsto, da vidimo tega pravega Božička. Palček se je vrnil in smeli smo stopiti naprej. Vstopili smo v studio, v katerem je čakal Božiček, da se fotografiramo z njim. Povedali smo mu tudi, od kod prihajamo. Veste, kaj je rekel? Slovenija je prečudovita. Ko so nas fotografirali, smo se poslovili in kupili slike. Nadaljevali smo pot po pravljični deželi. Odšli smo po stopnicah navzdol in že smo bili v prodajalni s karticami in spominki. Napisali smo kartice in odšli ven. Na trgu je stala tudi prava Božičkova pošta. Tudi tukaj so delali škratje. Sprehodili smo se v sosednji prostor, kjer je bila shranjena vsa pošta. Ob mizi je stala velika košara z dudami dojenčkov. Na mizi so bila nedavno prispela pisma, med njimi tudi pismo iz hrvaškega vrtca. V omari je imel shranjena pisma iz vseh držav, za vsako svojo mapo. Lahko si tudi naročil pismo in ga dobil za božič. Obhodili smo tudi majhne trgovinice ter si privoščili okusne palačinke s čokolado.
Dan se je bližal koncu in počasi se je vas začela zapirati. Vas je zgrajena tako, kot jih lahko vidite v otroških slikanicah. Hja, to je res doživetje. Bilo je super! Obisk pri Božičku bi z veseljem ponovila.

image
Prestopili smo polarni krog v Božičkovi vasi.

image
Sprejem v pravljično pot, po kateri smo prišli do Božička.

image
V Božičkovi pisarni.

Nazaj


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov