Počitnice v Skandinaviji

Besedilo: Hana Esih, 11 let in Alja Esih, 8 let
Fotografije: Hana Esih

Okostje (glava) kita grbavca v muzeju v AndenesuStarša sta se letos odločila, da poleti obiščemo Norveško, Švedsko in Finsko. Počitnic sem se zelo veselila, saj sem ob načrtovanju poti zasledila, da si bomo v naravnem okolju lahko ogledali celo kite.

Ko smo prispeli na polotok Andenes na Norveškem, je zaradi slabega vremena t.i. safari s kiti odpadel. Zato nam je vodič preko multimedije prikazal nekaj značilnosti kitov, ki živijo v norveškem Severnem morju. Kasneje smo si ogledali še muzej, kjer hranijo kitovo okostje.

Okostje (glava) kita grbavca v muzeju v Andenesu

Starše sem prepričala, da smo v tem kraju ostali še en dan in počakali na boljše vreme. Res je bila zjutraj napoved boljša. Nestanovitno vreme tokrat ni odvrnilo agencije in odpravili smo se na odprto morje. V začetku je izgledalo vse lepo, kasneje pa so valovi močno premetavali ladjo. Po triurni vožnji smo se ustavili sredi odprtega morja. Kapitan ladje je z značilnim zvokom priklical kite. To je zvok, ki kite privlači in zato pridejo na površje. Dokaj hitro sem v daljavi zagledala prvo kitovo plavut. Nekaj trenutkov za tem je kit priplaval v bližino ladje, mi pa smo si ga ogledali še od blizu. Nekaj časa smo ga lahko opazovali, nato pa je potonil in v slovo dvignil svojo repno plavut. To je bil za nas fotografe zelo zanimiv trenutek. Zaradi zibanja ladje mi ni uspelo narediti najboljših fotografij, nekaj lepih trenutkov pa sem vendarle ujela.

Kitova plavut

Kitova plavut

Čez nekaj časa je k ladji priplaval še en kit in kmalu zatem smo zagledali celo jato. Vsi kiti so bili grbavci. Le-ti so temno sive barve, v dolžino lahko merijo do 18 metrov, tehtajo pa lahko celo 50 ton. Zanimivo je tudi njihovo dihanje. V zgornjem delu glave imajo odprtino, skozi katero precej glasno izdihnejo zrak. Vdihnejo 3- do 5-krat na minuto. Na trenutek vse skupaj izgleda precej strašno.

Vodič nam je povedal, da lahko med septembrom in januarjem na tem istem mestu opazujemo orke. Razložil nam je tudi, zakaj kiti pridejo ravno sem. To morje je zanje dovolj globoko in premore dovolj planktona, s katerim se kiti grbavci največkrat prehranjujejo. V Evropi ni veliko področij, kamor lahko zaidejo kiti.

kit grbavec

Tako pa izgleda kit grbavec

Safari mi je bil zelo všeč, saj sem imela priložnost videti kite v njihovem naravnem okolju.

Na počitnicah sem videla še ogromno drugih živali. Največ je bilo severnih jelenov in losov, ki se tam kar prosto sprehajajo po cesti. Tudi kakšna lisička je zašla na cesto. Opazila sem tudi veliko ptic, v polarnem muzeju sem si ogledala tjulnje in veliko izvedela o severnih medvedih. Norveška je raj za ribiče, saj v Severnem morju živi ogromno lososov. Počitnice so bile zanimive, saj sem videla živali, ki jih pri nas ni.

Na Norveškem lahko vidiš tudi losa

Na Norveškem lahko vidiš tudi losa.

Posebno zanimiv je bil obisk čisto pravega Božička na Laponskem. Posebno pa je tudi življenje in delo ljudi, ki živijo v severnem delu Norveške, saj imajo kar pol leta svetlo, druga polovica leta pa je ovita v temo in mrak. Spreleti te neverjeten občutek, ko prestopi severni povratnik. Želela sem, da bi v najsevernejšem delu Evrope – Nordkap – videla tudi polnočno sonce, a ga zaradi slabega vremena ni bilo mogoče opazovati.

Počitnice so bile prava pustolovščina, ki mi bo ostala v trajnem spominu.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Odrasla morska vidra je velika kot:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov