Zahodno višavski beli terier (west highland white terier) je izredno prijazen in živahen kuža, ki ga boste težko odvadili veselega skakanja na kolena vsakemu prišleku, ki pokaže le malce ljubezni do psa. V Sloveniji je že kar nekaj vzrediteljev te pasme in višavca ali westija lahko kar pogosto srečate kot spremljevalca v urbanih naseljih. V Novem mestu in okolici je kakih 10 predstavnikov te priljubljene pasme. Beli terierji niso bili vedno priljubljeni. Prvotno so jih preganjali, kajti njihovi predniki so morali biti barvasti. Praviloma so vse bele mladiče, ki so se tu in tam pojavljali v leglu, preprosto pobili. Ustanovitelj nove pasme je bil polkovnik Malcom s Škotskega višavja, ki je nekoč na lovu na lisico po pomoti ustrelil svojega barvastega terierja. Odločil se je, da bo v bodoče iz legla izločil in obdržal bele terierje, ki jih na lovu ne bo zamenjal s plenom. In ravno ti kužki so predniki današnjih zahodnovišavskih belih terierjev, ki jih je leta 1907 priznala tudi FCI. Kmalu so se zahodnovišavski beli terierji razširili po vsej Evropi, nato pa še drugod po svetu. V osemdesetih letih je k temu zagotovo pripomogla reklama za pasjo hrano z “westijem”. Lastnik takega psa mora vedeti, da je bil to prvotno delovni pes, čeprav je danes predvsem družni. Zaradi kratkih nog in kompaktnega telesa je bil prav primeren za lov na lisice, jazbece in divje mačke po skalovju, močvirjih in grmovju. Danes zahodnovišavski beli terier ni več lovec na lisice, je pa čuječ, zelo živahen prijatelj, ki vam bo hvaležen za veliko sprehodov in igre. Sicer pa je kuža izredno prilagodljiv in se bo kaj hitro navadil na vaš ritem življenja. Kužka zlahka vzgajamo in šolamo, zelo primeren je tudi za agility oziroma mini agility. Zahodnovišavski beli terier ima gosto dlako, ki ga varuje pred mrazom in vlago, zato potrebuje vsakodnevno krtačenje in česanje. Pogosto kopanje ni priporočljivo, ker postane dlaka preveč rahla in ni več žimasta, kar je značilno za pasmo.Dlake, ki mora biti pravilne oblike, ne strižemo, temveč trimamo. Trimanje je postopek redčenja oziroma odstranjevanja stare in odmrle dlake s posebnim nožkom trimerjem. Za kužka je trimanje seveda neboleče. Vendar, če niste izkušeni, predlagam, da to delo prepustite profesionalcu. Plečna višina zahodnovišavskega belega terierja je približno 28 centimetrov, teža pa okoli 8 kilogramov (psice nekoliko manj). Priznana je (seveda) samo bela barva. Njegovo telo mora biti kljub kompaktnosti močno in dinamično. Uhlja morata biti pokončna, glava precej poraščena, oči so črne in skupaj s črnim smrčkom tvorijo trikotnik na beli podlagi. Rep je dolg največ 15 centimetrov in stoji pokonci “kot antenca”. Zobje so sorazmerno veliki za tako majhnega psa. S svojim škarjastim ugrizom je lahko dobro zagrabil in držal divjad. Lastniki so nemalokrat presenečeni nad izrednimi refleksi in veliko hitrostjo, ki jo na kratki razdalji zmore mali kuža. Kuža, ki je zelo odločen in samozavesten, bo osvojil vaše srce in verjetno boste vedno hoteli ostati pri tej pasmi. V malem kužku boste dobili velikega prijatelja, ki se po teriersko ne bo ustrašil nobenega še tako velikega psa. Če se vam ne bo ljubilo na sprehod, bo z vami prespal cel dan ali pa vas bo z veseljem spremljal na vrh bližnjega griča.
vsi pišete sam o terrierjih!! BREZ VEZE!! {ZAME}
