Zemljin ščit

Besedilo: Alenka Burja
Ilustracija: Kristina Krhin

Ozon ima v naravi pomembno vlogo, saj slabi ultravijolično (UV-B) sevanje Sonca in v celoti zaščiti Zemljo pred smrtonosnimi žarki UV-C. Kar 90 odstotkov ozona se nahaja v zgornji atmosferi, to je v stratosferi, kakih 30 km nad Zemljo. Njegova najpomembnejša naloga je, da vsrka sončne žarke kratkih valovnih dolžin (UV-B). S tem ščiti žive organizme pred genetskimi poškodbami, kožnim rakom in slepoto ter preprečuje zmanjšanje kmetijskih pridelkov in škodo na morskih ekosistemih.

Zemljin ščitOzonska plast se tanjša zaradi škodljivega delovanja nekaterih snovi, ki jih proizvaja človek. Gre predvsem za pline, ki vsebujejo klorove in bromove atome. Traja namreč kar deset let, da ti atomi najdejo pot do zgornjih plasti ozračja, potem pa se desetletja in stoletja tam zadržujejo. Pri tem reagirajo z molekulami ozona in jih uničujejo. Tanjšanje ozonske plasti pa pomeni, da več žarkov UV-B doseže Zemljo, kar ogroža življenje na našem planetu.

Na kratko

Ozon - O3 (po grško »dišeči«) je strupen plin. Molekulo ozona sestavljajo trije atomi kisika.

Ozonski plašč je zaščitna plast ozona v stratosferi, debela kakih 30 km. Tik nad zemeljskim površjem pa bi bil obroč debel komaj 3 mm.

UV-A, UV-B, UV-C žarki: Sonce oddaja različna sevanja oz. svetlobe, ki se med seboj ločijo po valovni dolžini in energiji. Tako poleg vidne oddaja tudi ultravijolično svetlobo. Ultravijolično svetlobo lahko naprej delimo na UV-A (imajo najdaljše valovne dolžine in so manj nevarni), UV-B in UV-C zžarke (imajo najkrajše valovne dolžine in so najbolj nevarni).

Atmosfera je plinasta plast, ki sega približno 1500 km nad Zemljo. Gostota in temperatura plasti se spreminja z višino; delimo jo na troposfero (v povprečju 11 km), stratosfero (10-50 km), mezosfero (50-80 km) in termosfero.

Prizemni ozon se zadržuje na dnu troposfere in je škodljiv onesnaževalec. Nastaja zlasti zaradi avtomobilskih izpušnih plinov.

Montrealski protokol iz leta 1987 zahteva popolno odpravo ali vsaj zmanjšanje uporabe 96-ih snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonske plasti.

 

Evropska noč netopirjev

To ni samo noč, ampak tudi dan. In tudi ni samo ena noč ali en dan. Evropska noč netopirjev zajema številne aktivnosti, ki se bodo letos razvrstile v različnih krajih Slovenije od 7. do 11. septembra. V teh dneh in nočeh se boš lahko udeležil likovnih delavnic, predavanj, večernih sprehodov s poslušanjem netopirjev, poslušal boš lahko pravljice o netopirjih, si ogledoval razstave fotografij, risb in stripov. Zelo bomo veseli, če boš lahko tudi ti prišel in se z nami skupaj učil in zabaval!
image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko let smo slovenske juniorje navduševali za raziskovanje in varovanje našega planeta?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.