UNESCOV DRAGULJ TUDI V SLOVENIJI

Besedilo: Mojca Furlan
Ilustracija: Igor Rehar / NMS

Na zemljevid neprecenljivih dragocenosti UNESCOVE svetovne dediščine so od meseca junija 2011 uvrščena tudi prazgodovinska kolišča okoli Alp, med njimi tudi Ljubljansko barje.

Davna civilizacija je svoja značilna bivališča gradila pred približno 4500 leti v poplavnih ravnicah okoli jezera, ki se je nekoč raztezalo tod. Koli so bili zabiti v mehka tla in so nosili manjše lesene kolibe. Narejene so bile iz povezanih vej in šibja, ometane so bile z blatom. Na jezerskih bregovih so z loki in pastmi lovili jelenjad in srnjad.

image
Rekonstrukcija kolišča Maharski prekop pri Igu, kakršno naj bi bilo v 4. tisočletju pr. n. št.

Gospo Barbaro Zupanc, direktorico Krajinskega parka Ljubljansko barje, smo vprašali, kaj prinaša vpis na seznam svetovne dediščine. Povedala nam je, bodo še naprej preprečevali dejavnosti in posege, predvsem izsuševanje, ki bi imeli negativen vpliv na naravo in ostanke koliščarske kulture. »Predvidoma bomo še to jesen izbrane lokacije označili in jih opremili z informacijskimi tablami,« je dodala, »že naslednje leto pa bosta oba muzeja, ki hranita najdbe s kolišč na Ljubljanskem barju, Narodni muzej Slovenije in Mestni muzej Ljubljana, pripravila predstavitve teh najdb. V naslednjih letih pa morda luč sveta ugleda tudi rekonstrukcija kolišča kot muzej na prostem.« To bi bilo nekaj, kajne!?

Ljubljansko barje je postalo zavarovano območje zaradi velikega pomena, ki ga imajo mokrišča na našem planetu. Območja, na katerih narava zbira vodo in nudi zatočišča številnim rastlinam in živalim, so ena glavnih postaj pri kroženju vode ter tudi bogat vir hrane in pitne vode.
image


Facebook Junior.si

Anketa


Na kateri celini ni deževnega gozda?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov