OŠ Sostro – šola na robu mesta Ljubljane

Besedilo: Simona Hribar Kojc
Fotografije: Simona Hribar Kojc in Jože Drab

Kadar spregovorimo o okolju, pomislimo na naravno in umetno, čisto in nečisto, domače in tuje …, pravzaprav pa je to nekaj, kar zadeva vse nas. Z okoljem se srečujemo doma, v vsakdanjem življenju, v šoli, pri delu in igri, vpliva na naš način življenja in, kar je najpomembnejše, na naše zdravje, varnost in kakovost življenja.

OŠ Sostro – šola na robu mesta LjubljaneV OŠ Sostro se tega učenci in profesorji zelo zavedamo. Srečni smo, da živimo v dokaj zdravem okolju in z vsemi močmi se trudimo, da prispevamo k ohranjanju tako narave same kot tudi drugih dobrin v njej. Na šoli vsako leto potekajo številni naravovarstveni projekti, v katerih sodelujemo z velikim zadovoljstvom.

Pri svojem raziskovalnem in eksperimentalnem delu ocenjujemo stanje onesnaženosti zraka, voda, zemlje v domačem okolju in dobljene rezultate primerjamo s stanjem nekoč in drugje po Sloveniji. Svojo izvirnost in kritičnost pokažemo tudi pri izdelavi najrazličnejših predmetov iz odpadnega materiala. Vsi delavci in učenci skrbimo za ločeno zbiranje odpadkov; v tehnični učilnici pa je embalaža, kamor odlagamo odpadne baterije.

Desno: Ptice iz naravnih materialov so izdelali učenci 3. razreda z mentorico Andrejo Ručman.

OŠ Sostro – šola na robu mesta LjubljaneVemo, da je odraz lepega, zdravega in urejenega okolja tudi prostor, v katerem prebivamo. Lahko je to naš dom. Če se bomo do okolja prijazno vedli že doma, potem se bomo tudi v šoli in drugje. Učenci OŠ Sostro smo ponosni na kraj, kjer prebivamo, in na našo lepo šolo, zato z veseljem urejamo učilnice, šolske hodnike in preostale prostore. Ko bo gradnja končana, bo naše veselje in skrb tudi neposredna okolica šole, ki je naravna, zelena učilnica.

OŠ Sostro – šola na robu mesta LjubljaneDa znamo ceniti naravo in vse, kar je povezano z njo, vsako leto dokazujejo naši učenci pri gorniškem krožku. Že drugič zapovrstjo so zmagali na državnem tekmovanju Mladina in gore. Poleg tega svojo skrb do okolja pokažemo z razstavljenimi izdelki in dejavnostmi, ki so s tem povezane.

Lijevo: Učenci naravoslovnega krožka so z mentorico Simono Hribar Kojc oblikovali plakat Onesnaževanje in raziskovali, kako nastaja erozija.

Kaj vse počnemo?
Učenci na razredni stopnji in pri likovni vzgoji izdelujejo izdelke iz odpadnega materiala in risbe na poljubno temo o okoljski problematiki. Na predmetni stopnji učenci pri družboslovnih predmetih pišejo spise, pesmi, uganke, premetenke, rebuse ipd. na temo Okolje – vzroki in posledice onesnaževanja. Pri naravoslovnih predmetih delajo poskuse, povezane z onesnaženostjo vode, tal, zraka, ter spremljajo podatke, objavljene na spletni strani ARSO. Seznanijo se z nevarnimi snovmi v gospodinjstvu in šoli, z njihovo uporabo in nevarnostmi. Zelo izvirni so pri eksperimentih, pri katerih uporabijo odpadni material. Njihovo delovanje predstavijo in ponazorijo.

OŠ Sostro – šola na robu mesta Ljubljane

Zgoraj: Verižni eksperimenti iz odpadnih materialov (mentor Jože Drab).

V okviru knjižnične vzgoje spoznajo obstoječo literaturo, ki jo ima na to tematiko šolska knjižnica, ter računalniške programe, s katerimi si pomagajo pri izdelovanju raziskovalnih, projektnih, seminarskih nalog in referatov.

Preberi dva ekološko obarvana prispevka, ki ju je napisala Sara Bitenc iz 8. a OŠ Sostro.

Volja planincev

Vrh planine je obsijan
s sončnimi žarki prav vsak dan.
Premaga vsako težko nevihto,
oblaka in vetra ihto.
Nikdar se ne ustavi in čaka na noč,
vedno je dobre volje in upajoč.

To ni vrh gore, s soncem obsijane,
niti strela, ki v drevo zadane,
to je naša dobra volja,
ki z nami pešači vse do visokogorja.

 

Onesnaževanje našega planeta

Ljudje vsak dan izkoriščamo bogastvo našega planeta Zemlje in si s tem olajšamo življenje. Z leti človekovega obstoja in z njegovim čezmernim izrabljanjem okolja pa naš planet tudi izčrpavamo in mu škodujemo.

Človekovi izumi – tovarne, kupi pločevine, avtomobili, motorji in preostala prevozna sredstva ter elektrarne – oddajajo v ozračje veliko škodljivih plinov, tako za nas ljudi kot za druge žive organizme, živali in rastline. Iz dneva v dan je zrak vse bolj onesnažen.

Iz mestnih naselbin, tovarn, gospodinjstev se v reke izlivajo dolgi madeži, odplake in strupene kemikalije, ki škodujejo vodnemu rastlinstvu in živalstvu. Prevozna sredstva oddajajo v zrak izpušne pline in hlape, ki ogrožajo zdravje ljudi.

Za potrebe ljudi kmetovalci pri gojenju rastlin uporabljajo gnojila, škropiva in kemikalije, ki lahko škodujejo zemlji, sredstva pa lahko onesnažijo tudi podtalnico, reke in morja. Hude posledice morju pa lahko prinesejo tankerske nesreče pri izlitju nafte. Živali (ptice, ribe in preostale morske živali), navzoče ob takih nesrečah, večkrat poginejo, saj je zelo težko očistiti madeže z njihovih teles. Tudi hrana, ki je prišla v stik s tovrstnimi nesrečami, je lahko usodna za naše zdravje.

Mnogi ljudje onesnažujejo in smetijo okolje z odpadki. V okolici mest, velemest se iz dneva v dan širijo odlagališča odpadkov … Znanstveniki opozarjajo, da z izpušnimi plini širimo ozonsko luknjo v atmosferi, kar onemogoča življenje. Z odpadki in nepremišljenostjo uničujemo sami sebe. Morda pa le lahko kaj naredimo za to, da bomo kljub svojim izumom živeli normalno in tako ohranjali okolje.
Vso umazanijo iz tovarn, elektrarn … lahko prečistimo s filtrirnimi napravami, odpadke shranjujemo v posebne zabojnike, kmetje pa gospodarijo z ekološkimi škropivi …

Ekološko ravnanje se začne že v družini. V gospodinjstvu razvrščamo odpadke na organske in anorganske, posebej zbiramo star papir, tekstil, posebej embalažo. Šele ekološko osveščeni otroci bodo zrasli v ekološko zrele odrasle. Ohranitev okolja se začenja z majhnimi koraki. Le tako bomo zemljo skupaj ohranili primerno za bivanje.

 

Preberi članek Zeleno gorivo!

Najbrž veš, da ogljikov dioksid onesnažuje okolje in da zaloga fosilnih goriv ni večna. Ali ne bi bilo krasno, če bi gorivo izdelali kar iz poljščin?

Zeleno gorivo

Besedilo: Nina Hauptman
Ilustracije: Samo Jenčič

Najbrž veš, da ogljikov dioksid onesnažuje okolje in da zaloga fosilnih goriv ni večna. Ali ne bi bilo krasno, če bi gorivo izdelali kar iz poljščin? Tako gorivo je biogorivo ali zeleno gorivo. Bioetanol se uporablja namesto bencina, biodizel pa namesto dizla. Zaenkrat je bolj razširjen biodizel.

Biodizel pridobivamo iz oljne repe, soje in drugih oljčnic ter žitaric ali z reciklažo odpadnih jedilnih olj. To je tisto olje, ki ga zavržeš, ko v njem spečeš krompirček.

Zeleno gorivo

Tako gorivo je okolju zelo prijazno. Ne vsebuje žvepla in drugih kovin, iz izpušne cevi pa prihaja tudi nekaj kisika. Količina ogljikovega dioksida je tolikšna, da jo rastline lahko porabijo za tvorbo hrane pri fotosintezi. Pri izgorevanju fosilnih goriv je količina ogljikovega dioksida sedemkrat večja. Toliko ga rastline ne morejo porabiti, zato se kopiči v ozračju.

Transport biogoriva je preprost in nenevaren za okolje. Za razliko od navadnih fosilnih goriv, ki niso razgradljiva, se biogorivo v zemlji razgradi v 28, v vodi pa že v nekaj dneh. V Sloveniji bo čez približno dve leti tovarna sladkorja iz Ormoža začela pridelovati bioetanol iz pšenice in koruze.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov