Zemljin ščit

Besedilo: Alenka Burja
Ilustracija: Kristina Krhin

Ozon ima v naravi pomembno vlogo, saj slabi ultravijolično (UV-B) sevanje Sonca in v celoti zaščiti Zemljo pred smrtonosnimi žarki UV-C. Kar 90 odstotkov ozona se nahaja v zgornji atmosferi, to je v stratosferi, kakih 30 km nad Zemljo. Njegova najpomembnejša naloga je, da vsrka sončne žarke kratkih valovnih dolžin (UV-B). S tem ščiti žive organizme pred genetskimi poškodbami, kožnim rakom in slepoto ter preprečuje zmanjšanje kmetijskih pridelkov in škodo na morskih ekosistemih.

Zemljin ščitOzonska plast se tanjša zaradi škodljivega delovanja nekaterih snovi, ki jih proizvaja človek. Gre predvsem za pline, ki vsebujejo klorove in bromove atome. Traja namreč kar deset let, da ti atomi najdejo pot do zgornjih plasti ozračja, potem pa se desetletja in stoletja tam zadržujejo. Pri tem reagirajo z molekulami ozona in jih uničujejo. Tanjšanje ozonske plasti pa pomeni, da več žarkov UV-B doseže Zemljo, kar ogroža življenje na našem planetu.

Na kratko

Ozon - O3 (po grško »dišeči«) je strupen plin. Molekulo ozona sestavljajo trije atomi kisika.

Ozonski plašč je zaščitna plast ozona v stratosferi, debela kakih 30 km. Tik nad zemeljskim površjem pa bi bil obroč debel komaj 3 mm.

UV-A, UV-B, UV-C žarki: Sonce oddaja različna sevanja oz. svetlobe, ki se med seboj ločijo po valovni dolžini in energiji. Tako poleg vidne oddaja tudi ultravijolično svetlobo. Ultravijolično svetlobo lahko naprej delimo na UV-A (imajo najdaljše valovne dolžine in so manj nevarni), UV-B in UV-C zžarke (imajo najkrajše valovne dolžine in so najbolj nevarni).

Atmosfera je plinasta plast, ki sega približno 1500 km nad Zemljo. Gostota in temperatura plasti se spreminja z višino; delimo jo na troposfero (v povprečju 11 km), stratosfero (10-50 km), mezosfero (50-80 km) in termosfero.

Prizemni ozon se zadržuje na dnu troposfere in je škodljiv onesnaževalec. Nastaja zlasti zaradi avtomobilskih izpušnih plinov.

Montrealski protokol iz leta 1987 zahteva popolno odpravo ali vsaj zmanjšanje uporabe 96-ih snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonske plasti.

 

Evropska noč netopirjev

To ni samo noč, ampak tudi dan. In tudi ni samo ena noč ali en dan. Evropska noč netopirjev zajema številne aktivnosti, ki se bodo letos razvrstile v različnih krajih Slovenije od 7. do 11. septembra. V teh dneh in nočeh se boš lahko udeležil likovnih delavnic, predavanj, večernih sprehodov s poslušanjem netopirjev, poslušal boš lahko pravljice o netopirjih, si ogledoval razstave fotografij, risb in stripov. Zelo bomo veseli, če boš lahko tudi ti prišel in se z nami skupaj učil in zabaval!

Koledar prireditev ob Evropski noči netopirjev 2005

Foto: Nenad Reberšak
Ilustracija: Aljaž Rijavec

Netopir

Najprej nekaj besed o netopirjih in dogodku, ki je posvečen samo njim. Ker so netopirji med najbolj ogroženimi sesalci v Evropi in tudi pri nas, smo se naše društvo in ostale skupine iz Evrope dogovorili, da bomo vsako leto organizirali Evropsko noč netopirjev (ENN). V Sloveniji jo letos organiziramo že sedmič!

Seveda te verjetno zanima, kdo smo. Naše društvo se imenuje Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN). Trudimo se, da bi netopirji v Sloveniji še dolgo živeli! Raziskujemo njihova bivališča, kraje, kjer se prehranjujejo, zanima nas, koliko časa pozimi spijo, kdaj imajo mladiče …

Kako nam to uspeva, boš lahko izvedel na Evropski noči netopirjev. Na predavanjih z diapozitivi boš spoznal, kakšni so netopirji videti in kako živijo. Na večernih sprehodih z ultrazvočnimi detektorji, ki jih boš lahko preskusil tudi sam, boš slišal zvoke netopirjev. Ultrazvočni detektorji so naprave, ki ultrazvok, s katerim se orientirajo netopirji, pretvorijo v nam slišen zvok. Tako lahko celo določamo vrste teh živali.

Netopir

Na otroških likovnih delavnicah boste majhni in veliki otroci s svojimi izdelki in z igrami raziskovali skrivnostne ponočnjake. Na ogled bodo razstave fotografij netopirjev, otroških likovnih izdelkov in stripov z natečaja Na belino papirja ujemi netopirja.

Netopir

Program Evropske noči netopirjev 2005


Program si lahko ogledaš tudi na spletni strani društva: www.sdpvn-drustvo.si

Sreda, 7. 9. 2005
Ob 19. uri, Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti: Netopirji – skrivnostni ponočnjaki, odprtje razstave fotografij netopirjev in predavanje Katerine Jazbec. Sledi večerno opazovanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji.

Četrtek, 8. 9. 2005
Ob 16.30 uri, Kosovelova knjižnica v Sežani: Netopirčkov svet, ura pravljic in odprtje razstave otroških risb.
Ob 18.30 uri, Arboretum Volčji potok: Zvezdni netopirji, predavanje ter ob prvem mraku (19.30) začetek opazovanja letajočih netopirjev v parku. Vodi Primož Presetnik, univ. dipl. biol. (CKFF).
Ob 16.00 uri, OŠ Dutovlje: Otroška ustvarjalna delavnica.Vodi Maja Zagmajster.
Ob 18.30 uri, OŠ Dutovlje: Netopirji – skrivnostni sokrajani, predavanje Maje Zagmajster. Sledi večerno opazovanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji pri jami Pliskovica.

Petek, 9. 9. 2005
Ob 19.00, Hram Vrbovega loga v Krškem: Netopirji krških jam in okolice, predavanje Alenke Petrinjak. Sledi večerno opazovanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji v okolici Ajdovske jame.

Sobota, 10. 9. 2005
Od 10. do 12. ure, Kavarna Pločnik v Ljubljani: Cik-cak netopir, otroška likovna delavnica o netopirjih. Vodita Irena Kranjec in Boštjan Potisk.
Ob 16.00 uri, Triglavski narodni park – Informacijsko središče Bled na Bledu: Moj papirnati netopir, otroška likovna in lutkarska delavnica o netopirjih.
Ob 18.00, Triglavski narodni park – Informacijsko središče Bled na Bledu: Netopirji – kralji noči, odprtje fotografske razstave.
Ob 18.30, Triglavski narodni park – Informacijsko središče Bled na Bledu: Netopirski večer, predavanje Alenke Petrinjak. Sledi večerno opazovanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji.

Nedelja, 11. 9. 2005
Od 10. do 12. ure, Živalski vrt v Ljubljani: otroška delavnica o netopirjih. Vodita Katerina Jazbec in Nataša Zupančič.

Če bo dež, bodo delavnica na Pločniku in večerni sprehodi odpadli.

NetopirAktivnosti Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (tudi Evropsko noč netopirjev) letos finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor. Del dejavnosti Evropske noči netopirjev pa bo potekal tudi v okviru projekta INTERREG IIIA – SLO-A Varstvo netopirjev v regiji Alpe – Jadran, ki ga vodi Center za kartografijo favne in flore. Sodelovali bodo še Triglavski narodni park, Arboretum Volčji potok, Park Škocjanske jame, Zavod Vrbov log, Razvojno društvo Pliska, Živalski vrt Ljubljana, Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti, Kosovelova knjižnica v Sežani in Kavarna Pločnik v Ljubljani. Vsem smo za sodelovanje zelo hvaležni!

Če te še kaj zanima, pa nam kar piši: . ali nas pokliči na tel. 031-218-463.

Ponekod so še vedno zelo živi predsodki o krvoželjnosti netopirjev, ki prežijo na dolge ženske lase. To ni prav nič v prid trudu za učinkovitejše varstvo te v naravi izredno pomembne živalske skupine. Zato je vsakdo vabljen, da na Evropski noči netopirjev spozna resnično, a nenavadno življenje nočnih živalic, ki je v temi človeškim očem pogosto skrito.

image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Največja slana puščava na svetu je v:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov