Izginjanje ledu

Besedilo: Glen Phelan
Fotografiji: Miha Pavček / arhiv GIAM ZRC SAZU, Iztok Bončina

Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, v tokratni Eko točki razmišljamo o podnebnih spremembah, ki močno vplivajo na naravo.

Ledeniški narodni park v Montani je poln lepot. Ima strma pobočja, nazobčane gorske grebene in globoke doline. Vse to je izoblikoval led. Da, prav ste prebrali: led je izklesal skale. Seveda tega niso mogli opraviti majhni koščki ledu. Toda velikanske ledene gmote, ki so drsele v dolino, so to zmogle in tudi so storile. Led še vedno pokriva nekatera območja parka.

Delovanje ledu

Izginjanje leduLedene gmote se oblikujejo, kadar pozimi zapade več snega, kot se ga poleti lahko stali. Leto za letom se sneg kopiči … in spodnji sloji snega se počasi spreminjajo v led. Ko postane led dovolj težak, začne drseti v dolino. Takrat postane ledenik. Ljudje ledenike pogosto opisujejo kot »reke ledu«. Nekateri ledeniki so bili nekoč debelejši od kilometra in pol. Le najvišje gore so gledale iz velikanske gmote ledu.

To se je v Ledeniškem narodnem parku dogajalo več milijonov let. Ledeniki so se počasi pomikali prek dežele in spreminjali njeno pokrajino. Pri tem so odnašali zemljo, mleli so gore in izoblikovali doline. Ledeniki ne trajajo večno. Če se ozračje segreje, se stalijo. Tako se je zgodilo v Ledeniškem narodnem parku pred približno deset tisoč leti. In se znova dogaja danes.

Fotografija prikazuje Ledenik pod Skuto (2532 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je poleg Triglavskega ledenika pomemben kazalec podnebnih sprememb v Sloveniji.

Talim se

Danes prekriva park 26 ledenikov, ki še vedno spreminjajo pokrajino, vendar pa so v nevarnosti, da se stalijo. Vzemimo za primer Grinellov ledenik, ki je najbolj znan v parku. Leta 1910 je Grinnellov ledenik pokrival skoraj 180,6 hektara. Leta 1931 se je skrčil na 118,9 hektara, v letu 1998 pa ga je ostalo le še za 73,8 hektara. Ledeniške vode so v parku ustvarile novo jezero.
Če bo šlo tako naprej, bo nekoč mogočni Grinnellov ledenik kmalu popolnoma izginil. Enako se lahko zgodi z ostalimi 25 ledeniki v parku.

Segrevanje planeta

Izginjanje leduZakaj Grinnellov ledenik izginja? Čisto preprosto: park postaja toplejši. Od leta 1910 se je povprečna letna temperatura dvignila za skoraj 2 stopinji Celzija. Park pa ni edini kraj, kjer temperatura narašča. Večina znanstvenikov se strinja, da se počasi segreva vsa Zemlja.

Dviganje temperature na vsej Zemlji imenujemo globalno segrevanje ozračja. Od leta 1850 do danes se je temperatura na Zemlji dvignila za skoraj eno stopinjo Celzija. Nekateri kraji, recimo Ledeniški narodni park, so se ogreli še bolj, drugi pa malo manj.

 

Segrevanje po svetu

Ena stopinja se ne zdi veliko, a lahko povzroča velike spremembe po vsem svetu. Na Antarktiki in Arktiki se taja led. Tajanje ledu oblikuje oblake, ki ustvarijo več snežnih padavin kot po navadi. Preveč snega pa lahko prizadene naravo.

Pingvini na Antarktiki imajo težave z iskanjem prostora, kjer bi lahko odložili svoja jajca. Navadno jih spomladi odlagajo v suha tla. Toda zdaj zapade več snega. Pingvini morajo odlagati svoja jajca v sneg. Ko se sneg stali, voda uniči veliko jajc, kar povzroča upadanje števila pingvinov.

Nadaljevanje članka preberi v reviji ...

image


Facebook Junior.si

Anketa


Na kateri celini ni deževnega gozda?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov