Besedilo: Andrea Silen
Fotografija: © Shutterstock / Linda Bucklin
Bližnja soočenja z morskimi psi in meduzami so vsakdanji pojav za morskega ekologa in raziskovalca National Geographica Enrica Salo. Za naša morja skrbi tako, da raziskuje oceane. Preberi, kaj vse je že doživel!
NGJ: Kako rešuješ oceane?
Enrico: Skupaj z drugimi znanstveniki jadram na najbolj oddaljene predele morja, kjer preučujem in snemam rastline in živali, ki tam živijo. Moja ekipa tudi raziskuje, kako na ta področja vplivata onesnaževanje in posledice pretiranega lovljenja rib. Z odkritji skušamo prepričati svetovne voditelje, naj sprejmejo zakone, ki ščitijo ekosisteme v oceanih.
NGJ: Na morju si pogosto po več tednov. Katere tri reči vedno vzameš s seboj?
Enrico: Knjige, posebno potapljaško zapestno uro in temno čokolado!
NGJ: Kakšen je običajen dan na odpravi?
Enrico: Ob 8.30 zjutraj se že potapljamo. Ure in ure plavamo in snemamo morske prebivalce. Z manjšim podvodnim plovilom se včasih potopimo skoraj 500 metrov globoko. Ti kraji se imenujejo območje somraka – naravna svetloba jih skorajda ne doseže – in tu živijo živali, kot so morski psi trneži, ki žarijo v temi, in rebrače. Ob sončnem zahodu smo že spet na svoji barki, pripravljeni na nočni počitek.
NGJ: Kaj je najbolj nenavadno, kar se ti je doslej pripetilo pri delu?
Enrico: Nekega dne sem se potapljal v Tihem oceanu, ko me je nenadoma nekaj pocukalo za lase, ki sem jih imel spete v rep vrh glave. Obrnil sem se in mislil, da je za menoj kolega, ki se prav tako potaplja. Zagledal pa sem velikansko ribo, ki ji pravimo rdeči hlastač! Očitno je mislil, da je moj rep prigrizek. Zdaj imam med potapljanjem na glavi vedno kapuco – za vsak primer, saj mogoče spet srečam ribo, ki rada vleče za lase.
NGJ: Katera morska žival ti je najbolj pri srcu?
Enrico: Narval, arktični kit z dolgim zobom, ki mu moli iz glave in je videti kot okel. Ta kit je neverjeten. Všeč mi je, ker je tako edinstven. Ravno zato moramo ljudje skrbeti za oceane – da bodo narvali in drugi morski prebivalci še naprej med nami. Pomaga lahko prav vsak posameznik.
NGJ: Kateri so drugi razlogi za to, da skrbimo za oceane?
Enrico: Ocean ni samo dom raznoraznih morskih rastlin in živali. Poleg tega proizvaja veliko kisika, ki ga za preživetje potrebujemo ljudje in druga živa bitja. Če bo ocean preveč onesnažen, bo ogroženo življenje v morju in na kopnem.
NGJ: Lahko pomagajo tudi otroci?
Enrico: Seveda. Na ocean vplivajo že preprosti ukrepi, na primer uporaba vrečk za večkratno uporabo namesto plastičnih. In če za planet skrbijo otroci, s tem opomnijo odrasle, da morajo tudi sami paziti na Zemljo.
