Vstopna stranKaj dogaja?Arhiv

Slovenski samorog

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografija: Eva Klevska
Ilustracija: © Shutterstock /Boogieelephant

Narava okoli nas je polna čudes, ki se jih običajno niti ne zavedaš. A že navadna muha, ki ti brenči okoli ušes, je pravi čudež. Obstajajo pa tudi veliko bolj nevsakdanja in izjemno redka bitja.

imageSrnjak z enim samim rogom, kakršnega je avgusta ustrelil lovec nedaleč od Celja, je eno od njih. Takšni srnjaki pravzaprav niso tolikšna redkost. Večkrat se zgodi, da se eden od rogov zlomi ali odpade prej kot drugi. Srnjakom namreč rogovi, podobno kot jelenom, zrastejo in odpadejo vsako leto.

Rogova zrasteta iz dveh ločenih kostnih nastavkov na vrhu srnjakove lobanje. Izredno redko pa se zgodi, da se nastavka združita v enega in da zraste iz njega en sam rog. Prav to se je zgodilo pri »slovenskem samorogu,« kakor so srnjaka poimenovali nekateri pisci novice, ki je zaokrožila svet. »Morda si je srnjak že v mladosti rahlo poškodoval lobanjo,« meni gozdar dr. Boštjan Pokorny, ki raziskuje tudi srnjad. In dodaja: »Ali pa se je smer rasti nastavkov zgolj po naključju nekoliko spremenila. Tako sta nastavka zrasla v enega samega.« Ta lastnost pa se ne bi mogla prenesti na srnjakove potomce. Zato ni mogoče, da bi imeli v resnici pri nas čisto prave samoroge.

Samorogi so sicer pravljična bitja, ponavadi so konji z enim samim, v spiralo zavitim rogom. A enorogi srnjak ni zato nič manjša posebnost. Če bi lovec točno vedel, na kako zanimivo žival meri, najbrž ne bi nikoli pritisnil na sprožilec puške.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko let smo slovenske juniorje navduševali za raziskovanje in varovanje našega planeta?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.