Besedilo: Petra Mohar
Fotografije: ARHIV ZAVETIŠČA HORJUL
Spet je zunaj sneg. Spet je mraz. Ob takem času, dve leti nazaj, se je v gozdu skupaj s prikupno malo kepico znašel Čips in pristal v zavetišču. Zima se je prevesila v pomlad, pomlad v poletje, prišla je jesen in spet zima. In Čips je še vedno tu. Bo našel toplo zavetje?
Njegova prikupno malo sopotnico so kmalu našli dobri posvojitelji, Čips pa je ostal spregledan. Odrasel, vodljiv, učljiv, zdrav … Nad drugimi psi sicer ni pretirano navdušen, zato pa obožuje ljudi ter njihovo pozornost. In žogice. Kaj bi dal za žogico? Sedi, prostor, taco, skok v višino, glas in moker poljubček!
Ampak za to potrebuje nekoga, ki se bo z njim igral, ker v zavetišču je vseh kužkov preveč. Vsak dobi delček ljubezni, delček pozornosti in samo občasno igro, saj imajo prednost bolni in poškodovani. Ostali lahko svojo energijo sprostijo ob rednih dnevnih izpustih, kar pa seveda ni vse kar pes z veliko energije, prekipevajoč od zdravja, potrebuje. Čips potrebuje nekoga, ki ga bo lahko oboževal, ki ga bo poslušal in mu zaupal. Nekoga, ki ga bo vzgajal, imel za svojega prijatelja, sopotnika. Nekoga, ki mu je imeti psa izziv, ki se zaveda, da je za skupno pot potrebna obojestranska komunikacija in razumevanje. Čips je pripravljen poslušati, sodelovati in se učiti.
Tako kot mnogi drugi si Čips zasluži okusiti pravo življenje. Drugačno od prve možnosti, ki je bila poginiti izgubljen v gozdu, in tudi drugačno od druge, ki je biti eden izmed mnogih. Tako kot vsi ostali si tudi on zasluži čisto svojega človeka, čisto svojo skledo hrane, čisto svoj dom. Le da Čips na okus vsega tega čaka že zelo dolgo.
Če z družino izbirate novega sopotnika v svojem življenju in mislite, da vam Čips lahko popestri naslednjih nekaj let, pokličite Društvo za zaščito živali Ljubljana (041/ 751 - 722).


Aktualno




