Vstopna stranKaj dogaja?Arhiv

Čolnarčkova pot

Fotografija: Arhiv Čolnarčkove poti

»Veste otroci, ko sem bil jaz še mlad, je bila Ljubljanica zelo živahna reka. Na njej je bilo vse polno čolnov, čolničkov, ladij in celo parnik Ivan, s katerimi so se po reki prevažali ljudje in tovor, vse dokler v Ljubljano ni prišla železnica. Toda reka je bila živahna že tudi dooolgo pred mano. Še pred mojimi dedki in pradedki so se po Ljubljanici vozili mostiščarji s svojimi čolni drevaki, ki so bili izdolbeni iz drevesnih debel,« nam je zaupal čolnar Matija. Med letošnjim poletjem je organiziral plovbe po reki Ljubljanici.

image

Včasih so bili čolnarji zelo pomembni ljudje. Še posebej za Ljubljano. Avtomobilov ni bilo, še kočij je bilo malo. Edina avtocesta je bila Ljubljanica. To si danes težko predstavljamo, kajne? Čolnar Matija je ponovil njihovo pot. Popeljal se je po reki. Na plovbi od Ribjega trga, mimo trnovskega pristana, špice in nazaj do Zmajskega mostu si je bilo tako moč v živo predstavljati, kako sta Urška in Povodni mož divje odplesala v valove. Kako glasno so se drli prodajalci jesiha in kako so ribiči na Ribjem trgu ponujali sveže ribe in rečne rake za opoldansko kosilo. Si predstavljaš, kako je bilo strah goljufive peke, ki so jih za kazen namočili v mrzlo reko? Zaupal je tudi čisto vsakdanje reči iz življenja čolnarjev, kakor je bil obilni čolnarski zajtrk z rdečim vinom in ocvrtimi piščanci oziroma letečimi žganci, kot so tej jedi nekoč pravili čolnarji, pa pašo prašičev na bregovih Ljubljanice in borbe čolnarjev na reki. Matija je povedal tudi zgodbo o majhnih vragolijah otrok, ki so v njegovi mladosti po čolnarskih pristaniščih in skladiščih stikali za sladkimi rožiči. Vrtali so v sode s sladkorjem, pokazal pa jim je tudi nekaj čolnarskih gibov, s katerimi so čolnarji včasih, ko še ni bilo motorjev, krmilili svoje čolne in zaradi katerih so se lahko po Trnovem in okolici hvalisali s svojimi bujnimi mišicami.
Tik pred pristankom ladjice na Ribjem trgu je Matija pripravil še kratek kviz o Ljubljanici in ob čolnarskem pozdravu otrokom izročil ilustrirane zloženke.
Matija, ki se je za nekaj časa umaknil v svojo hišico na Eipprovi ulici, že kuje nove dogodivščine, na katere bo lahko v prihodnosti povabil otroke.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko let smo slovenske juniorje navduševali za raziskovanje in varovanje našega planeta?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.