Vstopna stranKaj dogaja?Arhiv

Nagradna igra: Vstopi v svet Juniorjevih dogodivščin

image

National Geographic Junior je najbolj carska revija, polna osupljivih zgodb in hudo dobrih fotografij. Nenavadne zgodbe in pripovedi pustolovcev ter neverjetna dejstva iz sveta narave, astronomije, arheologije, zgodovine, tehnologije in znanosti ti bodo razkrivali naš svet. Nenavaden in lep.
Tudi v novem šolskem letu bo revija obogatena z natečaji s super nagradami!

Ugodnosti do 19. junija:

  • sodelovanje v nagradni igri, v kateri bomo kot glavno nagrado podelili iPad mini*!
  • darilo jojo
  • knjižno darilo: Neverjetnice št. 4

Dodatno darilo za nove naročnike za naročila do 7. junija – letošnja počitniška številka revije NG Junior!


NAROČILNICA

*Pravila nagradne igre NGJ Raziskuj z Juniorjem 2015


Čudežni dan na Kozjanskem

Besedilo: Irena Cerar
Fotografije: Teo Hrvoje Oršanič (vse, razen podelitve); Barbara Ploštajner (podelitev)

image
Na sedežu Kozjanskega parka imajo prelep atrijski vrt, kjer smo se najprej posladkali z izvrstnim domačim jabolčnim zavitkom ter jabolčnim sokom, da bi si nabrali moči za ves dan.

imageNajprej smo si ogledali film o travniških sadovnjakih v štirih letnih časih. Pomembni so, ker nudijo življenje številnim živalim ter obrodijo stare sorte jabolk. Ta so ne samo dobra in zdrava, ampak imajo nadvse zanimiva in zabavna imena! Si že slišal za krivopecelj, carjeviča in bobovca? Mi smo!

imageNato smo se odpravili čez cesto, v Informacijsko središče Kozjanskega parka, kjer smo odprli razstavo 20 nagrajenih likovni del našega natečaja Jabolko – čudežni sadež. Nagrade sta podelila odgovorna urednica revije Irena Cerar ter direktor parka, mag. Teo Hrvoje Oršanič.

Nastopil je čas za terensko akcijo! Zapeljali smo se do stare Čečkove domačije, po kateri sta nas popeljali Mojca Kunst in Barbara Ploštajner. image Tam smo si ogledali prave visokodebelne travniške sadovnjake. Izvedeli smo tudi vse o koristnih organizmih! To so tiste živalice, ki v sadovnjakih preženejo škodljivce in oprašujejo sadno drevje.

image Kaj raste v travniškem sadovnjaku pod drevjem? Travnik, jasno! Na njem se pase živina ali pa ga kosijo. Kozjansko pa je znano tudi po čudovitih travnikih, kjer je še ohranjena raznolikost cvetlic. Imeli smo srečo in ob našem obisku smo si lahko ogledali kar tri travniške orhideje: piramidasti pilovec, trizobo kukavico ter škrlatno rdečo kukavico (na fotografiji).

Da bi v sadovnjak prišlo čim več žuželk, je dobro, da jim postavimo bivališča, ki jim pravimo hoteli za žuželke. image Tudi mi smo se lotili dela. Dobili smo žeblje, kladivo in deske, nato pa smo se vsi – tako juniorji kot njihovi starši – z velikim veseljem lotili zbijanja! Rezultat? Izdelali smo hotel za žuželke, ki ga bomo lahko postavili v kotiček na domačem vrtu ali balkonu.

image
Poglejte, kakšni »žuželčji hotelirji« smo postali!

image
Nato smo lačni od silnega dela odšli na kmetijo Mramor, kjer so stari hlev in kozolec spremenili v Vinotoč Gruska. Ime nosijo po bližnji jami Gruska, v kateri je menda nekoč živel tudi skrivnostni puščavnik. Lastnik kmetije Jože Mramor nas je prijazno sprejel in postregel, a največ navdušenja je požel njihov kuža, kavkaški ovčar, ki ima zelo primerno ime – Medo. Vsi smo se hoteli crkljati z njim!

Zahvaljujemo se Kozjanskemu parku ter Vinotoču Gruska, ki sta nas gostila ter nam podarila lepo doživetje.

Razstavo Jabolko – čudežni sadež si lahko do 6. junija 2015 ogledate v Informacijskem središču Kozjanskega parka v Podsredi. Odprto imajo:

  • od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro
  • ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 17. uro.

 

 

 

 

 

 


Rimski hip hop

Besedilo: Irena Cerar
Fotografije: Luka Dakskobler
Rekonstrukcija: Peter Kos (avtor); Igor Dolinar (računalniška obdelava)

Kamele na Hrušici!?

imageDan je že zjutraj veliko obetal: nad megličastimi gozdovi Hrušice, odmaknjene planote nad Logatcem, je sijalo sonce. Isto sonce, ki je pred več kot 2000 leti sijalo na davne popotnike, ki so po novi rimski cesti potovali preko Ajdovščine čez Hrušico. Cesta je povezovala tedanjo Akvilejo (mesto Oglej v današnji Italiji) z Emono, današnjo Ljubljano, in je staro cesto čez Razdrto skrajšala za en potovalni dan. To je bilo veliko! Tako so po hrušiških gozdovih korakale trume rimskih vojakov s slavnimi vojskovodji in cesarji, takratni trgovci pa so po strmih bregovih tovorili blago celo s kamelami ... Slednje zagotovo ni naša izmišljotina, saj so arheologi našli njihove kosti!

Vojaška utrdba
Vse to nam je povedala Petra Brodnik iz Narodnega muzeja Slovenije, ki nas je sprejela v Hrušici, ob gostišču Stara pošta. Pozdravila nas je tudi direktorica muzeja, gospa Barbara Ravnik, ki je Živina botrica v tretjem kolenu – vsaj tako se rada pošali, saj je ideja za Živo iz muzeja zrasla (tudi) na njenem zelniku.
Rimljani so na najvišji točki nove rimske ceste, 858 metrov nad morjem, najprej zgradili pošto in postajo, kjer je bilo mogoče menjati volovsko ali konjsko vprego, s katero so tedaj potovali. Na prelazu je bila tudi beneficiarska, neke vrste policijska, postojanka. Ko so v drugi polovici tretjega stoletja grozili vdori germanskih in barbarskih ljudstev, so Rimljani na Hrušici zgradili mogočno vojaško utrdbo Ad Pirum. Bila je del obsežnega obrambnega sistema, imenovanega Claustra Alpium Iuliarum, po naše Zaporni zid Julijskih Alp.

image

Mogočna trdnjava
Trdnjava Ad Pirum je bila osrednja vojaška trdnjava tega obrambnega sistema, ki ga je sestavljalo več kot 80 kilometrov zapornih zidov. Na Hrušici je bila stalna posadka 500 mož, zunanje obodno zidovje pa je lahko dalo zavetje tudi do 100.000 vojakom! Trdnjavo je obdajalo kar 2,7 metra široko obzidje, ki je bilo visoko osem metrov in utrjeno še z višjimi stolpi. Predstavo o njeni veličini smo si lahko ustvarili v prenovljeni muzejski sobi v gostišču.

Togi v togah

imageDa bi rimski čas vsaj malo začutili na lastni koži, smo se odeli v rimska oblačila. Značilno oblačilo moških je bila toga, ki je pravzaprav le približno 6 metrov dolg in dobra 2 metra širok kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa. No, res je človek v njej malo tog, saj se tkanina nikjer ne pripne z nobeno zaponko! Spoznali smo tudi rimsko vojaško opravo, si na glavo poveznili čelado, nadeli oklep in potežkali meč ter bodalo. Kar težko! Ko smo poskusili pisati s stilusom na povoščene ploščice, smo se preizkusili še v rimski igri trigon. Ni težko: trije igralci si podajajo žogico, in sicer tako, da jo lovijo z levo roko ter podajajo naprej z desno. Kar dobro nam je šlo!

Stripovski hip hop
Čeprav so v petem stoletju trdnjavo Ad Pirum opustili, promet po stari rimski državni cesti ni zamrl. Vse od zgodnjega srednjega veka pa do sredine 19. stoletja je po njej potekala redna poštna povezava med Gorico in Ljubljano. Tudi mi smo se podali po slikoviti cesti, pa ne domov, pač pa naprej proti Ajdovščini.
Tam nas je v Hiši mladih pričakal naš gostitelj Matjaž Jazbar. In to ne praznih rok – postregel nam je s prvimi češnjami!

image

Z veseljem smo jih zobali, ko smo v prijetnem hladu drevesnih krošenj prisluhnili Žigi X. Gombaču in Ivanu Mitrevskemu. Ustvarjalca, ki vsak mesec za vas pripravita novo dogodivščino Žive iz muzeja, sta nam priredila pravi stripovski hip hop po zgodovini. Živa se je na željo občinstva dotaknila rimske oljenke in hop, že smo bili v tistih časih. Sledila je napeta pustolovščina z Orkodiom, ki nam jo je Žiga spretno slikal z besedami, Ivan pa s flomastrom. Zabava za staro in mlado! 

Mesto velikanov – ajdov

Po kosilu smo se z vodičko Janjo Jazbar podali iz Pal, kjer stoji Hiša mladih, proti staremu mestnemu središču Ajdovščine. Seveda se je naše izostreno oko takoj opazilo mogočno kamnito obzidje in lepo ohranjen stolp. image Janja nam je povedala, da so to najbolj vidni ostanki utrdbe, ki so jo zgradili Rimljani. Ajdovščina je bila v njihovem času pomembno trgovsko in prometno središče, imenovala se je Castra. Po tem, ko so Rimljani opustili mesto in so prihajala nova ljudstva, so se ta bala mogočnih ruševin. Verjeli so, da v kamnitih ruševinah živijo velikani – ajdi, zato so kraju dali novo ime – Ajdovščina. 

Fosili za predah

imagePrečkali smo osrednji Lavričev trg ter mimo ostankov rimskih term prišli v Muzej Ajdovščina. V spodnjem nadstropju nas je zelo pritegnila majhna, a nadvse bogata zbirka fosilov. Sestavlja jo okoli 1200 fosilov iz vse Slovenije, veliko pa je takšnih, ki so bili najdeni v Vipavski dolini. Janja nam je povedala, da je to le del zasebne zbirke Stanislava Bačarja. Razstava o antični Ajdovščini v zgornjih prostorih pa pripoveduje o poselitvi kraja od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka.

Všečen dan

imageS pomočjo izvrstnega sladoleda smo zbrali še toliko moči, da smo se po levem bregu Hublja sprehodili do hiše, kjer je pred 105 leti slikar, fotograf in lutkar Milan Klemenčič uprizoril prvo slovensko lutkovno predstavo. Prav v tej ozki uličici se je rodilo slovensko lutkovno gledališče! Preden smo se pri Hiši mladih poslovili, sem juniorje vprašala, kaj jim je bilo na tej rimski pustolovščini najbolj všeč.

Odgovorili so: »Vse!« »To ni noben odgovor, povejte mi bolj natančno, kaj vam bo najbolj ostalo v spominu?« sem drezala naprej. »Vse,« so odgovorili znova. Potem nisem več vztrajala. Očitno je bil to eden od tistih dni, ko je vse dobro in prav. image

Rimske pustolovščine ne bi bilo brez ljubiteljev Žive iz muzeja, njihovega navdušenja, prav tako pa bi bila veliko skromnejša brez naših primorskih gostiteljev. Zahvaljujemo se: Žigi X. Gombaču in Ivanu Mitrevskemu, Narodnemu muzeju Slovenije, Hiši mladih –  Mladinskemu centru in hotelu Ajdovščina, Društvu turističnih vodnikov Ajdovščina ter Goriškemu muzeju, ki upravlja Muzej Ajdovščina.

 


Poleti iščemo najfotko!

© Shutterstock / Marcel Mooij (deček); © Shutterstock / Teresa Kasprzycka (deklica)

image


Tako kot lansko leto se boste mladi fotografi lahko preizkusili v 4 kategorijah:

  • Neverjetne živali (posnetki hišnih ljubljencev, živali iz živalskih vrtov, živali v naravi, živali … nasploh!)
  • Drzni si raziskovati! (posnetki pokrajine, narave, okolja … )
  • Neverjetnice (vse, kar je smešno, nenavadno, odštekano in zabavno!)
  • Divje počitnice (fotoutrinki s počitnic, potovanj, letovanj, različne znamenitosti, dogodki, festivali, hrana … )

Vsa podrobna navodila poišči po 1. avgustu 2015 na tej spletni strani revije.

 


Mesec dinozavrov!

Fotografija: NG CHANNEL

Kdo je večji od tiranozavra?

imageNajvečji morilec, ki je kdajkoli hodil po Zemlji. Zobje kakor britev, metrske čeljusti, srpasti kremplji. Če misliš, da govorimo o tiranozavru, pomisli še enkrat. Če si pozorno prebral marčno številko NG Juniorja, potem veš, da je to spinozaver. Orjaški dinozaver, eno najbolj nenavadnih in najbolj skrivnostnih bitij, kar smo jih odkrili. Poleg posameznih kosti so našli samo eno celovitejše okostje spinozavra. To je pred stotimi leti v egiptovski puščavi uspelo nemškemu plemiču Ernstu Stromerju. 35 let pozneje je bilo okostje uničeno v drugi svetovni vojni. Zdaj so v Sahari našli okostje, ki gotovo pripada spinozavru, paleontologa Paul Sereno in Nizar Ibrahim pa ga hočeta predstaviti svetu.

imageV detektivskem slogu bomo spremljali pustolovske poskuse znanstvenikov, da bi razvozlali, od kod izvira okostje, ter sestavili podobo živali v vsej veličastnosti. Pred nami bo nastal model plenilskega dinozavra v naravni velikosti, in to model za knjigo rekordov! Spinozaver s 15 metri dolžine ni bil le največji mesojedec vseh časov, bil je tudi dvoživka – večino časa je namreč preživel v vodi.

V oddaji Večji od tiranozavra si oglej neverjetno zgodbo enega izmed najskrivnostnejših bitij, ki je korakalo po Zemlji. Samo na televizijskem programu National Geographic Channel.

MESEC DINOZAVROV!

Vsako nedeljo v juniju na programu National Geographic Channel:

  • Tiranozavrova obdukcija
    7. junija ob 20.55
  • Dinozavrova smrt
    7. junija ob 22.55
  • Tiranozavrovo preživetje
    14. junija ob 21.55
  • Večji od tiranozavra
    14. junija ob 22.55
  • 10 megapošasti
    21. junij ob 22.55

Ker vemo, da ti starši ne bodo pustili gledati tako poznih oddaj (in še prav imajo), za ponovitve preveri televizijski spored!

 


5. festival Bralnice pod slamnikom

image
Otvoritev festivala Bralnice pod slamnikom bo vodil odlični prevajalec in publicist Boštjan Gorenc Pižama.

Pod okriljem Slovenske komisije za UNESCO bo ta mesec že petič potekal slovenski mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Založba Miš ga pripravlja s knjižnicami Domžale, Tolmin in Nova Gorica. Festival k aktivnostim vabi otroke v vrtcih, osnovnošolce in dijake, vedno skupaj z njihovimi vzgojitelji in mentorji. Festival nadgrajuje različna prizadevanja za razvoj branja in povezuje dejavnike na področju promocije branja, ob branju pa hkrati spodbuja tudi k strpnosti, multikulturnosti in medgeneracijskem sodelovanju. Na več kot 100 prireditvah v več kot 30 krajih po Sloveniji letos sodeluje več kot 5.000 udeležencev, med njimi veliko mladih iz ranljivih skupin.

Peti festival letos kot osrednjo tematiko obravnava vojno in mir, saj je letos 70-letnica konca druge svetovne vojne in 100-letnica odprtja Soške fronte v prvi svetovni vojni.image Program festivala obsega različne aktivnosti in dogodke, denimo literarni natečaj z naslovom »Zakaj ljudje začenjajo vojne, čeprav vedo, da se bo zgodilo toliko žalostnih stvari?«, obiske slovenskih in tujih mladinskih pisateljev med mladimi bralci po šolah in drugih ustanovah, izid slikanice brez besed na temo strpnosti, ki so jo pripravili učenci domžalske osnovne šole Venclja Perka in je izšla v Miš založbi (preko Slovenske sekcije IBBY, mednarodne zveze za mladinsko književnost, jo bodo podarili v centrih za tujce ter šolam in vrtcem, ki jih obiskujejo otroci priseljencev), razstave ilustracij, med njimi v Knjižnici Domžale razstava del Damijana Stepančiča z naslovom Obrazi bitk, ter še in še.

Osrednji dogodek prireditve bo slovesna otvoritev festivala v sredo, 13. maja, ob 12. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Festival bo odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije, gospa Julijana Bizjak Mlakar, prireditev, na kateri bosta tudi letošnja častna tuja gosta, nemška pisateljica Carolin Phillips in danski pisatelj bosanskega rodu Alen Mešković, pa bo vodil vsestranski ustvarjalec Boštjan Gorenc Pižama.

Želiš napraviti „selfie-ja“ s Pižamo ali s kakšnim mladinskim pisateljem? Potem pridi v sredo, 13. maja, v Domžale!

Sodelujoče šole vsako leto obišče vrsto domačih in tudi nekateri tuji ustvarjalci. Založba Miš je tako lani med drugim gostila tudi priljubljenega angleškega mladinskega pisatelja Marcusa Sedgwicka (zgoraj na fotografiji med podpisovanjem svojih knjig), letos pa bosta tuja gosta nemška pisateljica Carolin Philipps in danski pisatelj bosanskega rodu Alen Mešković.


image


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov