Vstopna stranKaj dogaja?Arhiv

Zlati izumi - Pozabljena dediščina islamske civilizacije

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Arne Hodalič (razstava); arhiv 1001 izum (jadralno letalo, ilustracija)

Mračni ali zlati časi?
V šoli si morda že slišal za srednji vek, če nisi, še boš. To je bilo tisoč let trajajoče obdobje približno med letoma 500 in 1500. Zanj pogosto uporabljajo izraz »mračni srednji vek.« Za kar obstajajo razlogi – pogoste vojne, strašna bolezen kuga, umazanija v mestih … Življenje je bilo težko in ljudje so običajno umirali mladi. A to je veljalo le za večino Evrope. V tem času je obstajal tudi zelo napreden svet, ki se mu moramo zahvaliti za marsikatero stvar, ki nam še danes lajša in lepša življenje. To je bil islamski svet, ki je tedaj doživljal svoje zlate čase; trajali so skoraj 1000 let: od 7. do 16. stoletja. Žal nam je danes poznan manj, kot bi nam moral biti. Od njega smo prevzeli uvodne besede. Oglejmo si še nekatere druge reči, ki so prišle v Evropo prav iz islamskega oziroma muslimanskega sveta, kot mu tudi pravimo.

Milo, zobna pasta, barvanje las
imageMilo je stvar, ki jo vzameš v roke večkrat dnevno, da si umiješ roke ali telo. Islamski kemiki so ga izdelovali s prekuhavanjem mešanice olja, soli podobne snovi in raznih dišečih dodatkov. Tekoči zvarek, ki je bil različno obarvan in odišavljen, so nalili v kalup in pustili, da se je strdil. Izdelovali so tudi tekoča mila. Za svoj zunanji videz so tudi sicer zelo skrbeli. Zdravnik Al-Zahravi, ki je živel v 10. stoletju v današnji Španiji, je pisal o tem, kako skrbeti za lase in kožo, kako si okrepiti dlesni in poskrbeti za bolj bele zobe. Priporočal je uporabo krem za roke in ustno vodico. Svetoval je barvanje svetlejših las v črne in tudi to, kako napraviti losjon, s katerim je mogoče zravnati kodraste lase. Verjel je, da je kozmetika »medicina lepote«. Popularni glasbenik in modna ikona tistega časa Zirjab pa je Španijo seznanil z zobno pasto.

Skalpeli, nit za šivanje ran …
Ko je Evropa vedela le malo o tem, kako se spopadati z boleznimi in zdravstvenimi težavami, so zdravniki islamskega sveta znali marsikaj. Že omenjeni Al-Zahravi je razvil skalpel in celo vrsto instrumentov, namenjenih operacijam. Mnogi so se do danes spremenili le malo. Iznašel je nit za šivanje ran, kakršna je še vedno v rabi. Za počutje svojih pacientov je bil zelo v skrbeh, zato je iznašel skalpel s skritim rezilom. Zanj pravijo, da je »oče moderne kirurgije«. V tem času je Al-Mavsili v današnjem Iraku izdelal posebno votlo iglo. Z njo je lahko uspešno odstranil sivo mreno in vrnil pacientu vid. Zdravniki tega časa so dobro poznali zgradbo človeškega očesa.

Ljubitelji znanja

Islamski svet je izjemno cenil znanje. Za knjige, ki so bile tedaj napisane ročno, saj tiskarskega stroja še niso poznali, so bili pripravljeni drago plačevati. Ponekod so za knjigo plačali s toliko zlata, kot je bila težka. Zato ni nenavadno, da so začeli že zelo zgodaj ustanavljati šole. Prvo so ustanovili v Savdski Arabiji leta 622. Kasneje je imela osnovno šolo za dekleta in fante skoraj vsaka mošeja, »cerkev«, kjer muslimani molijo. image V šolo so začeli hoditi, tako kot danes, pri šestih letih. Šole so bile javne in brezplačne, imeli so tudi potujoče učitelje. Najstarejša še delujoča univerza na svetu pa je nastala v Maroku, na severozahodu Afrike. Leta 859 jo je v mestu Fez ustanovila Fatima al-Fihri.

Na univerzah so imeli knjižnice s knjigami o kemiji, fiziki, astronomiji …Napisane so bile v arabščini. Ta jezik so namreč uporabljali islamski učenjaki. Evropejci smo mnoge prevode knjig starogrških modrecev dobili šele, ko so bile iz grščine prevedene v arabščino. Iz arabščine so jih nato prevedli v latinščino, ki so jo govorili izobraženi Evropejci.

Še več zanimivih izumov lahko spoznaš v majski številki National Geographic Juniorja ali še bolje, na razstavi.

image
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si do 2. julija 2015 lahko ogledaš mednarodno interaktivno razstavo 1001 izum: odkritja zlate dobe islamske civilizacije. Za načrtovanje obiska si oglej spletno stran razstave.


Nagrajenci jabolčnega natečaja so znani!

Revija National Geographic Junior je za osnovnošolce letos razpisala 7. Juniorjev likovni ekonatečaj na temo Jabolko – čudežni sadež. V naše uredništvo so se prikotalila zdravilna, čudežna in zelo vesela jabolka, zacvetele so jablane ter zadišalo je po jabolčnih zavitkih! Na likovni natečaj je prispelo 379 del iz vse Slovenije.

Strokovna žirija v sestavi dr. Beatriz Tomšič Čerkez (likovna pedagoginja, Pedagoška fakulteta – Univerza v Ljubljani), Vesna Zakonjšek (krajinska arhitektka, Kozjanski park) in Irena Cerar (odgovorna urednica NG Juniorja) je lahko izbrala le 20 nagrajencev. Pri izboru je upoštevala domiselnost predstavljenega motiva, primerno in ustvarjalno uporabo likovnih materialov ter postopkov dela, splošno izvirnost in zanimivost likovnega izdelka.

Nagrajenci 7. Juniorjevega likovnega ekonatečaja so:

  1. mesto:
    Lana Jerele, 10 let: Pomlad – cvetoča jablana
    mentorica: Vida Cizel, OŠ Šmarjeta
  2. Lana prejme petdnevno udeležbo na poletnem naravoslovnem taboru v organizaciji Kozjanskega parka.

  3. mesto:
    Jošt Hölbl, 6 let: Rad jem jabolka
    mentorica: Branka Meznarič, OŠ Janka Padežnika
  4. Jošt prejme družinski vikend paket v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi z organizacijo vodenih ogledov.

  5. mesto:
    Vesna Sevšek, 10 let: Čudežna košara
    mentorica: Maja Sever, POŠ Dole pri Litiji
  6. Vesna prejme 6 steklenic jabolčnega soka, pridelanega iz starih sort jabolk v Kozjanskem parku in družinsko vstopnico za obisk gradu Podsreda.


Ostalih 17 nagrajenih del (po abecednem vrstnem redu)

Timea Bobik, 8 let: Jabolko ne pade daleč od drevesa; mentorica: Maja Mavsar, OŠ Polje
Jaša Braun, 6 let: Moje jabolko; mentorica: Branka Meznarič, OŠ Janka Padežnika
Nia Dežman, 9 let: Jabolko;  mentorica: Vida Cizel, OŠ Šmarjeta
Kristina Dimitrijević, 9 let: Jesen; mentorica: Rozalia Arnšek
Žana Goleš, 6 let: Rada jem jabolka; mentorica: Branka Matkovič, OŠ Metlika
Kristjan Hočevar, 14 let: Zdravi zajtrk; mentorica: Vida Cizel, OŠ Frana Metelka Škocjan
Ema Kastrevc, 6 let: Čudežno jabolko; mentorica: Vlasta Močnik Gabrič, OŠ Šmihel Novo mesto
Filip Arne Lozar, 13 let: Nebeško jabolko
Patrik Miklavčič, 9 let: Peka jabolčnega zavitka; mentorica: Nataša Čadež
Domen Mlakar, 11 let: Jabolka v krošnji; mentorica: Maja Sever, POŠ Dole pri Litiji
Maruša Otorepec, 7 let: Žarki obsijejo jabolko; mentorica: Petra Šibelja Gorše, OŠ Dobrova
Flores Oven, 12 let: Jabolčni kometi; mentorica: Valerija Janež, OŠ Prule
Lucija Peternelj, 8 let: Vesela jablana; mentorica: Marjeta Kavčič, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Sabina Podbevšek, 7 let: Veliko jabolko; mentorica: Petra Šibelja Gorše, OŠ Dobrova
Vanessa Prelog, 12 let: Jabolko – simbol lepote in zdravja; mentorica: Barbara Bezjak
Karin Serafin, 9 let: Jabolko, polno vitaminov; mentorica: Maja Mavsar, OŠ Polje
Nik Šubert, 6 let: Vsi imamo radi jabolka; mentorica: Petra Šibelja Gorše, OŠ Dobrova

Vsi nagrajenci prejmejo doživljajsko vodenje po Kozjanskem parku, publikacijo o parku ter igrico Po Kozjanskih gričih. Mentorice nagrajenih avtorjev pa bodo svojo nagrado – majico z motivom jabolka – prejele po pošti.

Vsa nagrajena likovna dela bomo 9. maja 2015 razstavili v Kozjanskem parku, tega dne pa se bomo tudi skupaj podali na doživljajski potep po Kozjanskem parku. Vsa natančna navodila za izvedbo izleta bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Iskrene čestitke vsem nagrajencem ter zahvala vsem, ki ste svoja likovna dela poslali na naš natečaj.

Še posebna zahvala vsem mentorjem, ki ste na našo pobudo ustvarjali s svojimi učenci.

Nagrajena likovna dela si lahko ogledaš v Tvoji galeriji.

Utemeljitev strokovne žirije.pdf


image

 


Titanik in Bermudski trikotnik na suhem

Fotografiji: NG Channel

image

Najslavnejša ladijska razbitina na svetu, Titanik, leži več kot 3600 metrov globoko v ledenih vodah Atlantskega oceana. Ustvarjalci nove oddaje Izsušitev Titanika bodo več kot stoletje po tragični nesreči s pomočjo novih
tehnologij naredili nekaj osupljivega: navidezno bodo izsušili kraj, kjer leži razbitina. S pomočjo naprednejše tehnologije bo tako bolj jasno, kako se je Titanik v resnici potopil.

Filmski ustvarjalci so se lotili tudi raziskovanja še ene velike skrivnosti – Bermudskega trikotnika. To je del Atlantskega oceana, kjer naj bi nepojasnjeno izginjale ladje in letala ... Tudi s tega območja bodo vodo dobesedno izčrpali. Le kaj leži pod površjem legendarnega trikotnika?
Spoznali bomo nenavadne geološke lastnosti in poskušali osvetliti skrivnostne dogodke, ki so jih dokumentirali v tem delčku morja.

Oddaja Izsušitev Titanika bo na sporedu televizijskega programa National Geographic Channel v nedeljo, 10. maja ob 20.55 uri. Takoj zatem pa bo sledila Izsušitev Bermudskega trikotnika ob 21.55. Ker vemo, da ti starši ne bodo pustili gledati tako poznih oddaj (in še prav imajo), za ponovitve preveri televizijski spored!


Dan Zemlje s Kopijem

Fotografija: Nina Blaž

Živijo!

Sem Anže Kopitar in igram hokej za ameriško moštvo LA Kings. Danes pa vas pozdravljam kot gostujoči urednik te posebne – ekoštevilke National Geographic Juniorja. Z njo praznujemo dan Zemlje, ki je 22. aprila. Skrb za naš planet in soljudi se mi zdi še kako pomembna, zato sem se z veseljem odzval povabilu, da sodelujem pri nastajanju revije, ki se ji to zdi pomembno.
imageSicer pa imam najrajši na svetu hokej. Začel sem ga igrati že kot otrok in zelo sem si želel, da bi to nekoč počel profesionalno. Moje sanje so se sčasoma spremenile v cilje, ki sem jih poskušal korak za korakom izpolniti. Imam srečo, da sem uspel v takem športu, ki mi je bil vedno najbolj pri srcu.
Ključ do uspela je v tem, da delaš to, kar te najbolj veseli in da v tem uživaš. Če uživaš, boš pripravljen tudi trdo delati za uspeh. Tako boš izkoristil svoj potencial – tako kot sem ga jaz – pa naj si želiš postati slaščičar, znanstvenik, profesionalni športnik ali karkoli ...
Zabavaj se pri tem, kar počneš, delaj s srcem in uspeha ne bo manjkalo. 

Želim ti prijetno branje!
Anže Kopitar

Preberi intervju z Anžetom. Pogovarjali smo se o hokeju, pa tudi o ekologiji, njegovem kužku, dobrodelnosti in potovanjih.

image
Anže z odgovorno urednico Ireno pri pripravi ekoštevilke Juniorja.


Prihaja 1001 izum

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: © Shutterstock (vrt), arhiv organizatorja (razstava)

imageKaj misliš, kdaj so ljudje začeli skrbeti za osebno higieno? Ali smo od nekdaj zbirali odpadke? In znali izkoristiti energijo Zemlje? Oglej si nekaj odkritij, ki so k nam prišla iz islamskega sveta. Pričajo o starodavnem poznavanju naravnih zakonitosti in precejšnji modrosti. Danes bi rekli – zelo eko!

  • Z mlini na veter so že v 7. stoletju mleli žito, stiskali sladkorni trs in črpali vodo za namakanje polj in vrtov.
  • Vročino v mestih sredi vročih puščav so blažile ozke senčne ulice, fontane in domišljeni vrtovi.
  • V nekaterih mestih so vsakodnevno zbirali odpadke, ulice pa so imele odtočne kanale.
  • Za osebno higieno so zelo skrbeli. Uporabljali so milo, kreme, različno kozmetiko in parfume, se kopali …

Več o razstavi si oglej na njihovi spletni strani.

 


image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov