Sodeluj na letošnjem Juniorjevem fotografskem natečaju!
Vzemi v roke fotoaparat, pot pod noge in odpri oči. Poišči motiv, ki sodi v naslednje štiri kategorije: ljudje, živali, humor ali pokrajina.
Morda ti posnetek prinese nove dogodivščine!


Letos smo kar za 20 najboljših mladih fotografov pripravili posebno doživetje in izziv. Uživali bodo v enodnevnem druženju s številnimi zanimivimi živalmi na Ranču Kaja in Grom. To je kraj, kjer se ljudje in živali pogovarjajo. Med drugim bodo spoznali tudi 15 prijaznih in klepetavih konjev – mladih, starih, izkušenih, nadebudnih, herojskih in plašnih. Pokukali bodo lahko v njihova življenja, spoznali njihov svet ter morda uspeli ujeti v objektiv njihovo dušo. Pri tem jim bo pomagal in svetoval profesionalni fotograf Iztok Bončina.
Najboljših 5 fotografij, nastalih v času enodnevnega druženja s konji in drugimi živalmi, bomo naknadno nagradili še z vikend druženjem s konji na Ranču Kaja in Grom.
KAKO LAHKO SODELUJEŠ
Predvsem moraš biti osnovnošolec, star od 6 do 14 let. Pošlješ nam lahko največ štiri fotografije (za vsako kategorijo eno). Na natečaju lahko sodeluješ samo z digitalnimi fotografijami. Fotografije morajo biti v formatu JPG, v največji velikosti, ki jo imaš ali vsaj 1600 slikovnih točk (pikslov) po daljši stranici fotografije.
Pred oddajo naj tvoji starši preverijo, ali posnetki ustrezajo predpisanim tehničnim zahtevam.
POMEMBNO!
Svoje posnetke pošlji do 30. septembra 2013 na naslov National Geographic Junior,
Stegne 9b, 1000 Ljubljana, s pripisom Za Juniorjev fotonatečaj. Prijava je veljavna zgolj z izpolnjeno prijavnico, ki jo najdeš v junijski številki Juniorja ali pa si jo natisneš tukaj.
STROKOVNA ŽIRIJA
Fotografije bo pregledala, ocenila in izbrala strokovna žirija, ki jo sestavljajo:
● Arne Hodalič, priznani fotoreporter in urednik za fotografijo pri revijah NG Junior in NG Slovenija,
● Barbara Čeferin, fotografinja in direktorica Galerije Fotografija,
● Irena Cerar, odgovorna urednica revije National Geographic Junior.
NAGRADE
Absolutni zmagovalec
Družinske vikend počitnice v hotelu Savica na Bledu (2 odrasli osebi, do 2 otroka), ki jih podarjajo Sava Hotels & Resorts.
Zmagovalec bo lahko preizkusil novi Gunc’n park – kotiček slackline, piknik dnevno sobo na prostem, leseno hišico, namenjeno najstnikom, ekogugalnice … Pa tudi sladoled z okusom originalne blejske kremne rezine!
Enodnevno druženje z živalmi na Ranču Kaja in Grom za 20 najboljših mladih fotografov ter fotografska delavnica z Iztokom Bončino. Prejeli bodo tudi knjigo National Geographic Fotografski priročnik za otroke.
Natisni si prijavnico za sodelovanje.
Dolga pravila natečaja za starše.
Ponosna pokrovitelja nagrad sta:
Preglej kakšne zabavne eksperimentalnice te še čakajo ob koncih tedna v Hiši eksperimentov na Trubarjevi ulici v Ljubljani.

Fotografiji: Urška Boljkovac (Zverjasec); Peter Uhan (Škrat Kuzma)
Razpored predstav, ki se bodo odvijale konec septembra po Sloveniji v okviru 15. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica 2013 najdeš tukaj.

Ne pozabi tudi na pestro dogajanje v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Fotografiji: Z dovoljenjem OMD
Poišči kaj vse boš lahko na doživel med pestrim praznovanjem Lučkinega rojstnega dne.
Fotografiji: Z dovoljenjem TMS
Preglej podatke o številnih delavnicah in razstavah, ki bodo septembra potekale v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.
Fotografiji: Andrej Peunik
Tukaj najdeš vse podatke o nepozabni barjanski pustolovščini v septembru.

V septembru te na programu National Geographic Channel poleg serije dvanajstih polurnih oddaj Možganske igrice
čakajo še druge zanimive dokumentarne oddaje. Prelistaj program za podrobnejše informacije. (link na pdf programa)
Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Arne Hodalič (portret); Ivan Šprajc (kamniti spomenik)
Ljudstvo Majev je nekoč v Mehiki gradilo velika mesta in mogočne stopničaste piramide. Zaton teh mest se je začel pred okoli 1200 leti, davno, preden so tja prišli prvi Evropejci. Danes raziskovalci v džunglah odkrivajo njihove z rastjem prekrite ruševine. Eden od njih je slovenski arheolog dr. Ivan Šprajc, ki je odličen poznavalec Majev. Vsako pomlad, ko je suho obdobje, se odpravi globoko v džunglo, kjer ni niti naselij niti poti. »Pričakujemo, da bodo nadaljnje raziskave mesta, ki smo ga odkrili, dale odgovor, kako je prišlo do propada klasične kulture Majev,« je povedal dr. Šprajc, ko se je junija vrnil v Slovenijo. Mednarodna odprava, ki jo je vodil letos, je namreč prišla do pomembnega odkritja. Veliko, dotlej neznano mesto, ki so ga odkrili, so poimenovali Chactún, kar v majevskem jeziku pomeni Rdeči kamen.

Reliefna upodobitev vladarja na enem od kamnitih spomenikov.
Dr. Ivan Šprajc se je že kot otrok ob prebiranju knjig navdušil nad ameriškimi Indijanci. Kasneje je postal velik poznavalec Majev, Indijancev, ki so živeli v Mehiki. Pravi, da se vselej veseli, ko odhaja globoko v džunglo raziskovat ostanke njihovih mest.
Besedilo: Irena Furlan, pedagoška vodja v ZOO Ljubljana
Fotografije: Barbara Mihelič (ZOO Boras); Anton Gabrovšek (dajanje vode); Iztok Bončina (geparda v ZOO Ljubljana)
Na dan prevoza sta geparda iz ZOO Boras na Švedskem kar sama zakorakala v boks za transport, saj so ju pred tem na to navajali in tako zmanjšali stres med prevozom. Čakala nas je 1700 km dolga oziroma 20 ur trajajoča pot do Ljubljane. Za tako pot smo se odločili zato, ker bi transport z letalom skupaj s prestopanjem trajal kar 48 ur in bi bil veliko bolj stresen za geparda.

Ograda nosorogov in gepardov v ZOO Boras na Švedskem.
Vsak v svojem boksu sta se geparda med potjo lahko slišala in ovohavala. Na rednih postankih smo spremljali njuno počutje in jima nudili svežo vodo. Potovali smo po cesti, pod morjem, čez mostove nad morjem, s trajektom in z vlečno službo.
Približno na polovici poti, sredi noči in neurja je zatajila elektronika avtomobila. Zaradi čakanja na popravilo vozila se je pot podaljšala kar za pol dneva.

Na postankih smo gepardoma nudili svežo vodo.
Takoj po prihodu v ZOO Ljubljana smo geparda namestili v notranje bivališče, ki mu pravimo »dnevna soba«. Približno deset dni sta se privajala na novo bivališče, dnevno oskrbo in nove oskrbnike, nato pa smo jima omogočili izhod v naraven zunanji prostor, kjer ju lahko obiščete.