Vstopna stranKaj dogaja?Arhiv

Psiček Stevo

Besedilo: Vesna Klančar
Fotografije: ZAVETIŠČE HORJUL IN SOUL

imageČe si velik ljubitelj živali in si želiš, da bi ti delal družbo ljubek kuža, se pozanimaj o možnosti posvojitve v Zavetišču Horjul. Stevo je eden od tistih, ki s svojo pojavo privlači posvojitelje. Pravzaprav jih privlači tako zelo, da ponj brezglavo odbrzijo v zavetišče, brez najave, kar izven uradnih ur. Prepričani so, da se bodo že čez manj kot pol ure domov vračali s svojim približkom tibetanskega terierja. Čudovit kuštravec je tale Stevo, ki po videzu spominja na več kot le eno znano pasmo. A navdušeni posvojitelji se čez pol ure domov vračajo sami. Stevo je namreč 12 let preživel prepričan, da se svet konča na drugem koncu verige. Morda se je tole slišalo, kot bi bil Stevo problematičen zaradi teh 12-ih let na verigi. Lahko bi sklepali, da mu je to pustilo posledice, da ne mara ljudi in da je popolnoma nesocializiran. Da ga ljudje ne odpeljejo, ker je neposvojljiv. Resnica je daleč od tega. Stevo je danes neizmerno prijazen do ljudi. Po sanaciji zob in odstranitvi tumorjev z vratu, po enem mesecu ob kvalitetni hrani v čisti posodi ter bivanju v snažnem in toplem prostoru je ugotovil, da mu nihče noče nič žalega. Postal je krasen družabnik, živahen in vesel, celo zelo igriv. Spoznal je čohljanje, ki se mu zdaj z vsem pasjim žarom predaja.

imageVerjetno je že vsem jasno, da ni veriga kriva za to, da po pol leta še vedno čaka na nekoga, ki bi z njim preživel življenje. Krivih je tistih 12 let, ki jih že ima za sabo, z verigo ali brez. Starček je in vsi se raje poslovijo takoj, kot da bi se morali od njega posloviti prekmalu. Preveč, da boli? Njega je bolelo 12 let, marsikaj, pa je vseeno dal ljudem novo priložnost in jim ponovno zaupa. Kako sebični smo v resnici, da smo pomembni samo sami sebi in niti pomislimo ne, koliko bi mi pomenili njemu. Za nas so to le tri leta, morda pet, zanj je to celo življenje. Prepričana sem, da je nekje nekdo, ki ne glede na to, kako hudo je, razume, da je starost del življenja. Da smo vsi na isti poti in da se za vse enako konča. Vrste pa ni. Nekje je nekdo, ki se mu nekaj let s Stevom ne bo zdelo vrženih stran, saj bo z njim preživel njegova najlepša leta. Na sprehode bo hodil s prijateljem, ki bo sicer podoben zdaj tej, zdaj oni pasmi, njemu pa bo za to še najmanj mar. Tisti nekdo, ki se zaveda, da je Stevo čakal 12 let na to, da lahko končno živi tako, kot bi moral že od prvega dneva – zdrav, spoštovan, sit in brez bolečin. Vsak dan znova se moram opomniti, da ne gre posploševati in da je še vedno mnogo ljudi s srcem na pravem mestu. Takšnega išče Stevo. Če misliš, da si zanesljiv, in če se seveda strinjajo tudi tvoji starši, potem skupaj pokličite Zavetišče Horjul na 051/304 435.

 


Obisk Klinike za male živali

Fotografija: MIRA KNE

image

Šest juniorjev in juniork, ki so v lanskem šolskem letu dr. Srečku Mercini poslali svoje vprašanje, se je znašlo med srečnimi izžrebanci, ki so si ogledali Kliniko za male živali Pet Vet v Ljubljani. Gostiteljica, mag. Katarina Lukman, dr. vet. med., je mlade obiskovalce popeljala po hiši in iz prve roke so lahko izvedeli, kakšno je delo veterinarja in veterinarskega asistenta.
Na kliniki sicer zdravijo predvsem pse in mačke, med njihovimi pacienti pa se znajdejo tudi glodalci, ptice in drugi živalski bolniki. Poleg splošnih opravljajo tudi specialistične preglede (rentgen, ultrazvok), imajo zobno ambulanto, opravljajo kirurške posege, v hujših primerih pa živali pri njih ostanejo tudi na zdravljenju.

Preberi, kako je obisk klinike doživela Eva Jakomin, ki nam je poslala pisemce in fotografijo.


NG Junior dobil nagrado!

Fotografija: ZMAGO JEREB (NAGRADA)

imageKot verjetno veš, NG Junior izhaja v 22 državah po vsem svetu. Nekatere teme so skupne, veliko pa je člankov, ki jih ustvarimo lokalna uredništva. Vemo, da si bil z NG Juniorjem doslej zelo zadovoljen – in ponosni smo na to. Pohvalo pa smo nedavno prejeli tudi na sedežu društva National Geographic Society v Washingtonu. Naš članek o dežnikih je bil razglašen za najboljšo lokalno rubriko! Hvala vsem, ki nam s svojimi idejami pomagate oblikovati revijo. Upamo, da boste z nami ostali tudi prihodnje leto.


Postani ekofaca!

Fotografija: ARHIV ZALOŽBA ROKUS KLETT

imageAli veš, da topla greda ni samo tista, pod katero tvoja babica goji solato? Če je tako, potem si na dobri poti, da postaneš ekofaca tudi ti! Vendar pa za rešitev našega planeta ni dovolj, da veš, kako moraš reciklirati odpadke, kam sodijo pločevinke in v katerega od zabojnikov odlagaš papir. Knjiga Postani ekofaca prinaša nova in sveža spoznanja iz ekologije in varstva narave.

Vsi, ki se boste naročili na revijo NG Junior do 25. junija 2010 boste kot darilo prejeli knjigo Postani ekofaca - 100 stvari, ki jih lahko narediš, da rešiš planet.


U konc’ sveta so pravljice doma

Besedilo: Irena Cerar
Fotografije: ARHIV ORGANIZATORJA

Le kdo so hudič, škratje Polesnjak, Čatež in Perkmandeljc, povodni mož Jezernik, zmaj Govic in Zlatorog? To so starodavna bajna bitja, ki so po verovanju ljudi včasih prebivala v okolici Bohinjskega jezera ali v gorah, ki se dvigujejo nad njim. In vsa ta pisana druščina se je znašla skupaj v Zlatorogovi pravljični deželi, ki smo jo obiskali v Bohinju.

Ne zgodi se pogosto, da se National Geographic Junior lahko odzove povabilu in se odpravi na izlet. A konec maja smo bili v Bohinju, pravzaprav v Ukancu, kraju “na koncu sveta”, ki pa je za mnoge najbolj čaroben kotiček ob Bohinjskem jezeru. Tam je vzgojiteljica Andreja Jensterle skupaj s številnimi sodelavci in turističnimi delavci za en vikend uresničila svoje sanje in zgradila deželo pravljic. Tisti, ki smo se po njej sprehodili, smo spoznali sedem bohinjskih ljudskih pravljic, ob katerih smo lahko ustvarjali, opazovali, raziskovali in uživali v najlepšem igrišču na svetu – naravi.

image

Zlatorogova pravljična dežela – U konc’ sveta so pravljice doma je projekt enote Vrtca Bohinj (OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica). Nastal je v okviru projekta TZS – Turizem in vrtec.

image

Pravljična pot se je začela pri slovitem hotelu Zlatorog – seveda, kje pa drugje! Zlatorog, gams z zlatimi rogovi, ki je na Komni in Jezerski dolini nekoč varoval planinski raj, je gospodoval tudi naši pravljični deželi. Levo od ilustracije Zlatoroga je povodni mož Jezernik, ki naj bi po ljudskih pripovedih nekoč živel v jezeru.
Ob vstopu v pravljično deželo smo prejeli zemljevid poti, na vsaki postaji pa smo dobili žig pravljičnega bitja.

image

Pravljična dežela pa je bila tudi “eko”; dogajanje je bilo usmerjeno v varovanje okolja in našega planeta nasploh. Zavedali smo se, da smo le gostje v čudovitem okolju Triglavskega narodnega parka. Na fotografiji desno je izobraževalna točka parka in njegovi predstavniki.

image

Na prvi pravljični postaji, kjer je domoval povodni mož, smo ob smaragdni Savici preizkušali moč vode. O, kako so se mlinčki vrteli!

image
Pri škratu Polesnjaku, ki je našel svojo postajo pod leskovim grmom, smo izdelovali lesene škratke. Na vsaki postaji je imelo pravljično bitje svojo hišico in zgodbo v stripu, ki so ga narisali otroci iz vrtca.

image

Pri postaji škrata Čateža, ki je na skalnati planoti Komni pastirjem kradel ovce, smo lahko plezali po čisto pravi skali, balvanu in se spuščali po žičnici. Varovali so nas člani Gorske reševalne službe, zato smo bili zelooo varni! 

image

Občudovali smo tudi projekte šolskih otrok. Eden od njih se duhovito imenuje U Bohinj ima d’ž ta mlade – ker tu pregovorno pada veliko dežja. No, to smo lahko preizkusili na lastni koži, saj je drugi dan v pravljični deželi deževalo, kar pa ni zmotilo velikih duhov! 

image

Hodili smo preko mostičkov. Hudičev most, ki naj bi ga čez sotesko Mostnice po ljudski pripovedi zgradil hudič, se je seveda majčkeno zibal ...

image

Velika uspešnica in izvrstna domislica je bila čutna pot. Si že kdaj občutil na lastnih stopalih razliko med svežene pokošeno ali suho travo, smrečjem, storži in kamenji? Poskusi!

image

Izkazalo se je, da so prebivalci Bohinja pripravljeni priskočiti na pomoč, kadar gre za otroke. Tako so mnogi starši z delom pomagali pri postavljanju dežele, organizacije so jim posodile material in prevoze za dvodnevno prireditev, tretji so potreben material podarili in nenazadnje so se zelo izkazali prav prebivalci Ukanca, ki so odstopili svoja zemljišča ter poskrbeli za brezplačno pogostitev. Tudi na prireditvi so vsi povabljeni sodelovali brezplačno in tako veliko prispevali k pravljičnemu dogajanju v teh dveh dneh.

Letošnja Zlatorogova pravljična dežela je sicer zaprla svoja vrata, a naslednje leto se bodo njeni prebivalci zagotovo ponovno prikazali. Andreja Jensterle pravi, da je Bohinj dežela za devetimi gorami in Ukanc kraj na koncu sveta ... Tudi če ju obiščeš “kar tako”, boš tu našel vse polno Zlatorogovih „zakladov”:  čudovite gore, krasno jezero, čiste vode, zelene travnike in mogočne slapove ...

Zlatorogovo pravljično deželo najdeš tudi tukaj.


Moja reka si

Fotografija: ZAKLOP

image
V začetku meseca se je iztekel natečaj Oglas za mojo reko, v okviru katerega so tvoji vrstniki ustvarjali oglase na temo slovenskih rek. Skupaj je nastalo kar 46 sporočil, ki imajo neverjetno moč, da se dotaknejo naših src in nas spodbudijo k večji skrbi za svet. Najboljšim sta nagrade podelila Ministrstvo za okolje in prostor RS in Coca-Cola HBC Slovenija, prav vsa pa si lahko ogledaš na http://www.mojareka.si. NG Junior čestita organizatorjem, vsem udeležencem - še posebej zmagovalcem.


Prazgodovinski plenilci

Fotografija: NG CHANNEL (PRAZGODOVINSKI PLENILCI)

imageČe si ljubitelj risank Ledena doba ali pa te kar tako zanima svet orjaških ledenodobnih bitij, ne zamudi treh oddaj serije Prazgodovinski plenilci. V prvi oddaji bomo srečali (k sreči samo na zaslonih) strašnega volka, ki je bil največji pes doslej. Živel je v velikih tropih, ki so šteli od 25 do 30 članov. Kralj živali v tistih davnih časih ni bil lev, ampak sabljezobi tiger, kateremu je posvečena druga oddaja. Bil je velikanski – za celo tretjino večji od današnjega tigra, pa tudi dvakrat težji. Njegovi čekani so merili kar 20 centimetrov, čeljust pa je lahko razprl dvakrat bolj kot lev! V tretji oddaji bomo spoznali orjaškega kratkoglavega medveda. Pravijo, da so današnji grizliji v primerjavi z njim palčki ... Če je stal na zadnjih tacah, je menda meril kar štiri metre, največji med njimi pa so tehtali več kot tono. Pragodovinski plenilci bodo na sporedu ob četrtkih, 10., 17. in 24. junija ob 21. uri. Ponovitve poišči v sporedu ali na http://slovenia.ngceurope.com.


Ustvarjalci oddaje obljubljajo nadvse zanimivo gledanje, saj bodo – med drugim – sodobnega bizona spremenili v zverino z dolgimi rogovi, dvoprstega lenivca v velikanskega ledenodobnega sorodnika in slona v mamuta.

 


Pipi in Melkijad v živo

Fotografija: Z DOVOLJENJEM MINI TEATRA (PIPI IN MELKIJAD)

image Legendarna pujsa Pipi in Melkijad sta pobegnila iz risanke. Zdaj se prosto sprehajata po Ljubljani in v soboto, 5. junija, ob 11.00 se bosta znašla na odru Mini teatra. Če te zanima, kako jima je uspelo odpujsati v svet, če si želiš spoznati vse tegobe in lepote pujsjega življenja, predvsem pa, kako se z njimi po pujsje spopasti, je to priložnost, ki je ne smeš zamuditi. Z natančnim potekom obiska se lahko seznaniš na http://www.mini-teater.si.


Festival Lent

Fotografija: Z DOVOLJENJEM FESTIVALA LENT (LOGO)

imageMariborski Festival Lent pripelje na štajerski konec marsikatero zanimivo prireditev, zaradi katere bi se sicer moral odpraviti v Ljubljano. Predlagamo ti, da si natančno ogledaš program, ki ga najdeš na http://lent.slovenija.net/. Še namig: med drugimi se bo v ponedeljek, 28. junija 2010, ob 18:00 na odru predstavil tudi Mini teater s predstavo Medvedek zleze vase. Kako lepo bi bilo, ko bi lahko vsakič, ko nam naše telo ponagaja, preprosto zlezli vase in stvari sami uredili. To zmore naš Medvedek. Več o njegovi čudežni sposobnosti pa si preberi na http://www.mini-teater.si.


Arboretum junija diši po vrtnicah

Fotografija: Z DOVOLJENJEM ARBORETUMA VOLČJI POTOK

imageVrtnice so povezane z marsikatero pravljično zgodbo. Trnuljčico, na primer. Nekatere so resnične, druge niso, pa si morda želiš, da bi bile. V arboretumu Volčji Potok pravijo, da so vrtnice za otroke brez trnov, čisto nič ne dišijo in čebele se nanje ne usedajo. Njihovo resnicoljubnost lahko preveriš, če se odzoveš na vabilo. Vabljen na otroško delavnico v soboto, 19. junija 2010. Druge informacije o prireditvi so ti na voljo na spletni strani http://www.arboretum-vp.si.

 


V gosteh pri emonskem meščanu

Fotografija: Z DOVOLJENJEM NMS, ANDREJA BREZNIK (TOGA)

imagePridruži se emonskemu meščanu Narmusu pri njegovih vsakdanjih opravkih. Spoznaj rimsko kuhinjo, igre, vojsko, promet in rimske bogove.
Narodni muzej Slovenije v svoji zbirki hrani pozlačen kip Emonca, oblečenega v značilno rimsko togo. Na delavnici se boš v soboto, 19. junija, v togo lahko preoblekel tudi ti. Emonski meščan vabi k sebi vse, ki so starejši od sedem let. http://www.nms.si


Zgodba Malega Nema

Fotografija: ARHIV ZAVETIŠČA HORJUL (MALI NEMO)

imageMali Nemo je 10 tednov star kužek, ki je bil z odraslimi psi zaprt v premajhnem prostoru. Njegovo življenje je bila neprestana borba za preživetje sredi mrcin, ki so zaradi nehumanih pogojev podivjale. K sreči so ga sodelavci horjulskega pasjega zavetišča uspeli rešiti. Nemo se počasi navaja tudi na človeško družbo – čeprav ima še vedno raje svoje pasje in mačje kolege. Mali brezdomec potrebuje nekoga, ki ga bo počasi in vztrajno navajal nase. Če misliš, da si zanesljiv, in če se seveda strinjajo tudi tvoji starši, potem skupaj pokličite na 051/304 435.


Skrb za mačke: dve muhi na en mah

Fotografija: ARHIV METIS BUKVARNA (MAČKE)

imageV naši junijski številki si pod rubriko Juniorjeva čitalnica lahko prebereš opis knjige Mačke – kako zanje pravilno skrbeti in jih razumeti. V branje ti jo priporočamo predvsem, če imaš doma mačko in bi rad znal še bolje poskrbeti zanjo. Če se odločiš za nakup knjige, pa boš s svojim dejanjem prispeval tudi pet evrov za mačje zavetišče.


Lunin festival

Fotografija: ARHIV ZAVOD FEST (LOGOTIP LUNINEGA FESTIVALA)

imageLunin festival je tvoj praznik – praznik otroka. Tokrat se bo v ljubljanskem parku Tivoli vse vrtelo okoli ekologije in knjige, dveh najpomembnejših tem letošnjega leta. 12. junija 2010 pridi in obišči deželo pravljic, spoznaj slovenske pesnike in pisatelje, napiši in ilustriraj svojo zgodbo ali pa si izdelaj knjigo, oglej lutkovno predstavo in prisluhni pripovedi. Pripelji tudi starše, dedke in babice. Tudi oni bodo navdušeni, če so le količkaj mladi po srcu. http://www.luninportal.si/

 


Poletna muzejska noč

Fotografija: ARHIV POLETNA MUZEJSKA NOČ (LOGOTIP)

Prepričani smo, da ti ni treba posebej predstavljati Poletne muzejske noči. Po pravici povedano, ti je tudi ne bi mogli, saj se letos na njej predstavlja rekordnih 28 slovenskih krajev z 62 institucijami, ki so pripravile približno 200 dogodkov. Zato si več preberi kar sam na http://www.muzejska-noc.si/. Že tradicionalna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč bo potekala 19. junija.

image


image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Koliko mišic uporabimo ljudje, da izgovorimo en stavek?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov